Ona ljubeče pripravlja večerjo. Čeprav utrujena od celega dneva, vseeno zamesi testo. Prav posebno dobro ji danes rata - gre v pet kilometrov oddaljeno trgovino po čarobno sestavino. Je tik pred tem, da lahko postreže večerjo, ko pride Mr. Smith. Gospod Smith je vesel, da ne bo jedel hitre hrane, in da bo gospa Smith, ki sicer ni ravno najbolj navdušena nad kuhanjem, večerjo lastnoročno pripravila. Tudi on je utrujen, ker je imel naporen dan.
Čez dan si kot sveže zaljubljena pošiljata romantično-erotična sms sporočilca, ki obetajo vroč večer, po večerji. Gospa Smith preživi povprečen dan v službi. Je pa nadpovprečno dobre volje, ker bo končno jedla doma, po dolgem času. Izstopajoča prijaznost meji na osladnost in stranke to opazijo, čeprav razumejo osladnost kot prijaznost. Gospa Smith ima razdelano osebnost in bogate delovne izkušnje, zato zna spretno, včasih še preveč, skriti in potlačiti živčnost in slabo voljo. (Dobri opazovalci bi znali povedati, da je živčna, ko je hipernasmejana in hiperenergično premika desno stopalo in/ali prste na desni nogi. To je zanjo kot bobnanje s prsti ali živčno pritiskanje na odpiralno-zapiralni mehanizem kemičnega svinčnika, česar sicer ne počne.)
Gospa Smith je vedno bolj napaljena vesela, da se vidi z gospodom Smithom. Doma si odpočije slabo urico, nato začne pripravljat večerjo. Z ljubeznijo, seveda. Gospod Smith malo zamudi, kar je gospe Smith dobrodošlo, kajti malo zamuja s pripravo večerje. Gospa Smith ugotovi, da je gospod Smith, ki je vstal okrog poldneva - torej šest ur za gospo Smith - popil vso pijačo, ki paše k dotični večerji. Gospa Smith želi popolnost in se preobleče z namenom, da gre iskat pijačo ki paše k dotični večerji za gospoda Smitha. Gospod Smith vztraja, da ne želi povzročati težav in da bo preživel tudi brez popolne pijače k popolni večerji. Gospa Smith vztraja in Smith popusti, ter izbere sorto pijače.
Smithova še vedno, vsa v pričakovanju popolnega večera, odide po popolno pijačo in ob odhodu ljubeče vpraša ali je večerja dovolj narejena ali ne. Gospod Smith odgovori, da je, in žena mu naroči, naj vzame zadevo iz pečice.
Čez dobrih pet minut je gospa Smithova že nazaj z vrečko in pričakujoče stopi v kuhinjo. Tam sicer vidi izklopljeno pečico, vendar ji ni jasno, zakaj je večerja še vedno tam in ne zunaj pečice, kjer naj bi se hladila in čakala na serviranje.
Gospa Smith ne bi smela videti vsebine pečice. Ne v tako občutljivem obdobju. Ne ravno Tisti dan v letu, ko kuha za gospoda Smitha. Gospod Smith se dela, da ne ve za nič in krivdo za zapečeno večerjo zvali na damo, ki mu je ustrežljivo šla iskat pijačo po njegovi želji. Pravi, da je kriva ona, ker je bila priprava večerje njena domena in ne njegova. Dejstvo, da mu je gospa Smith ob odhodu po pijačo zanj naročila, naj vzame večerjo iz pečice, ne velja.
V tem trenutku gospa Smith znori, napizdi moža, napolni oči s solzami, in prizna, da je čakala tisto večerjo, ker naj bi bil to prvi in edini obrok v dnevu. In da je take ne more jest. Sploh ji ni podobno, a njen glas se trese od besa. Noži in kosi večerje letijo okrog. Paše ji metat kose večerje okrog in prvič v življenju se ji zdi, da razume tiste scene v filmih, ko jezni ljudje zalučajo marmornat kipec v ekran televizorja ali telefon v zid, in podobne. Točno to dela zdaj tudi ona, ampak se zaveda, da bo itak morala pospravit prav ona. Zave se tudi, da razbijanje kozarcev od gneva ni sproščanje napetosti, ampak le pritegovanje pozornosti, da bo nekdo prišel, in jo tako, filmsko, skušal ustaviti ustavil in ona bo padla v histeričen jok, heroj, ki jo je uspel ustavit, pa jo bo tolažil in ji ponudil robček, v njegovem močnem objemu pa se bo umirila.
