Oh, še ena vezava za dve leti

Ponavadi takim door-to-door "ponujevalcem" stvari zaigram zainteresiranega potencialnega kupca, rečem, naj mi pustijo številko, ker se moram posvetovat s člani družine, in da jih pokličem jutri. Ops, očitno so že uštekali tudi ta sistem. Ne deluje več. In tako se je končalo z mojim podpisom, da bom njihova članica najmanj naslednje dve leti. Huh, pravkar so me včlanili v eno izmed slovenskih knjižnih založb. Eh, cmon, Sovica, 8 knjig boš pa že kupila v dveh letih!

Moja mama je bila včlanjena nevemkoliko let in vsakič preklinjala, ko je morala izpolnit tisti pogoj - nakup najmanj ene knjige na četrtletje. Ampak - takrat sem vsaj brala! In k temu silila tudi mlajšo sestro, ampak neuspešno.
Še vedno rada preberem kak star, zatežen slovenski roman, ko grem v banjo. Iz tistih zbirk, ki jih je kupovala mama. Tisti, ki sem ga znala na pamet, in še zdaj znam nekaj povedi, so bile Mazzinijeve Drobtinice. Kaj sem jaz takrat vedela o tistem, kar je tam pisalo! Bistvo je bilo, da me je, petnajstletnico, avtor znal totalno vplest v dogajanje, in ja - seks in erotiko sem kar čutila, čeprav takrat še nisem vedela, kako to sploh zgleda.

Prav branje "zateženih" slovenskih del je nenazadnje omogočilo dobre ocene pri šolskih spisih, soliden besedni zaklad, in tudi tale blog se ne bere tako slabo, kajne? Kako je gledala profesorica slovenščine, ko sem ji razlagala, da sem za učinek dramatičnosti v eseju o Kocbekovi Črni Orhideji uporabila kratke povedi, za katere sem dobila idejo v ...
Heh, ja, dobro je izpadlo.

Praktičnost interneta je mnogokrat vprašljiva, kadar iščem informacije. Veliko raje pogledam v papirnat slovar, kot pa v tistega virtualnega. Bolj hitro je. In veste, lepo je prit h komu domov in videt knjige na knjižnih policah. Dajejo vtis, kot da si človek vzame čas zase in pokaže, da zna in zmore izpreč iz elektronike ali od ljudi, dela. Priznam, izpade bolj izobražen :)


Mama je videla izpolnjeno naročilnico in me vprašljivo pogledala, tako, malo WTF?, pa sem ji rekla, da se itak počasi selim od doma, in da me tako ali drugače čakajo čisto nove, prazne knjižne police, da jih začnem polnit.