Prišla sem to točke, kjer res ne razumem več smisla Zavoda za zaposlovanje v zvezi z menoj.
Ko sem ob izteku statusa študentke odklonila ponudbo za redno zaposlitev, so mi prijatelji svetovali, naj se včlanim na Zavod. Ker nisem vedela, zakaj, za kaj in kako zadeva funkcionira, sem se pač vpisala.
Počasi sem ugotovila, da je temeljni razlog takih nasvetov to, da ima evidentirana brezposelna oseba pravico do denarne pomoči oziroma nadomestila za brezposelnost. Da lahko oseba zaprosi za denar, mora miniti od zadnjega nakazila plače več kot tri mesece. Takrat sem se še smejala, češ, kaj mi bo čakat tri mesece, takrat bom pa ja že imela delo, halo?!
In so minili trije meseci. In sem zaprosila za tisto nadomestilo. Upravičena sem bila do 143€. Če ne bi živela pri mami, tudi več. Po treh mesecih sem se nadomestilu načrtno odpovedala, za nek nerazumljiv slap in the face DURSu, zato, da me ne bojo jeb... pri davčni napovedi, kot so me že leto prej. Ha, bomo videli, koliko me bojo obdavčili, če pa ne bom imela nobenega dohodka!
Ali je denar razlog, da se brezposelne osebe prijavijo na Zavod? Ker živimo v krajih in časih, kjer je treba bit furbo, prebrisan, če hočeš preživet, pač hodim delat na črno. Tistim 143€ sem se lahko samo smejala in kar ukinila prejemanje.
Naenkrat pa je minilo leto in jaz sem še vedno na Zavodu, kamor vsake tri mesece hodim na sestanke s tako imenovano svetovalko. Pred pol leta sem ji rekla, da bi se rada "izpisala iz tega kluba". Obveznosti pač niso zame. Obveznost do Zavoda je, recimo, da moraš dežurat doma, na domačem telefonu od take do take ure. Na začetku sem to jemala resno in se strogo držala hiše od 8h do 11h, to je poljubne tri ure, ki jih brezposelna oseba sama izbere, med sedmo in petnajsto uro. Čez čas sem ugotovila, da nihče ne kliče, in zdaj niti ne pomislim, da bi pozvonilo in da bi bil Zavod.
Prav danes, po enem takem sestanku, sem pomislila, v čem je sploh fora Zavoda. Nekaj znancev, ki so v podobni situaciji, mi pravijo, kako jih pošiljajo na razgovore. Mene nikoli! Vsake tri mesece torej grem do gospe svetovalke in ji poročam o napredkih v zvezi z iskanjem službe oziroma z diplomo. Deset minut. Danes sem ji celo nesla kopiji dveh prijav na delo, z namenom, da ji pokažem, da resno iščem zaposlitev. Z izgovorom, naj pogleda moj življenjepis, ali je v redu, sem želela zadušit njeno jezo, ker se zadnjič nisem prikazala k njej, ko bi morala. Je učinkovalo. Povedala sem ji še, da sem že bila na enem razgovoru in da še čakam na odgovor, ter da bom danes poslala še dve prijavi, ki potečeta 8. marca.
In to je bilo vse. Na svidenje 11. junija.
Fora je v tem, da je tale ustanova s takim načinom dela zame totalno nekoristna. Ne sprašujem tega, da bi mi oni iskali delo, bohnedej. Ampak tudi ne razumem, kako mislijo pomagat tistim, ki zares potrebujejo pomoč in ki so težje zaposljivi. Vsaj to vem, da financirajo izobraževanja, prekvalifikacije, tečaje tujih jezikov, in tako dalje. (Sem se pred letom prijavila za tečaj nemščine. Ne duha ne sluha.) Resnično ne vem, zakaj sem tam in kaj bi radi od mene, da me ne pustijo stran.
Mislim, da me motita tale socialna usmerjenost in način dela.
Raje bi videla, da bi svetovalci in predavatelji na teh sestankih in posvetih bili podjetniki ali kadroviki, ki bi tečajnike učili pisat CVje in prijave oziroma ponudbe na podlagi tega, kar so prejeli v njihovih podjetjih. Dobri in slabi primeri ter kaj je tisto, kar pričakujejo delodajalci, kadroviki, v prejetih prijavah.
Beseda socialen ima tako zaničevalen prizvok. Zavod za zaposlovanje bi moral bit po mojem ustanova, ki bi se ukvarjala z motiviranjem ljudi (pa magari s pomočjo Smiljana Morija) in Klub iskalcev zaposlitve. Teoretično umerjene diplomante Fakultete za socialno delo na en konec, v pisarne, tiste, ki imajo smisel za delo z ljudmi pa na drugega, k ljudem!
Brezposelne osebe potrebujejo nekoga, ki bi jim povedal, da so v nečem dobri in da morajo to predstavit delodajalcu. Potrebujejo spodbudo, da bodo prej ali slej gotovo dobili kako lepo službo, in rabijo vedet, da biti na Zavodu ni biti socialno dno, ampak je le pit stop na poti življenja, pavza, s katero si nabereš novih moči in mogoče dobiš pogum za poskusit kaj novega. Brezposelnim osebam, ki so tik pred upokojitvijo, in ki so zvesto služili za velika podjetja 30 let, se poruši svet. Počutijo se nekoristne in nesposobne.
In Zavod, s takim renomejem, kot ga ima, jim prav gotovo ni v pomoč.
Ko sem ob izteku statusa študentke odklonila ponudbo za redno zaposlitev, so mi prijatelji svetovali, naj se včlanim na Zavod. Ker nisem vedela, zakaj, za kaj in kako zadeva funkcionira, sem se pač vpisala.
Počasi sem ugotovila, da je temeljni razlog takih nasvetov to, da ima evidentirana brezposelna oseba pravico do denarne pomoči oziroma nadomestila za brezposelnost. Da lahko oseba zaprosi za denar, mora miniti od zadnjega nakazila plače več kot tri mesece. Takrat sem se še smejala, češ, kaj mi bo čakat tri mesece, takrat bom pa ja že imela delo, halo?!
In so minili trije meseci. In sem zaprosila za tisto nadomestilo. Upravičena sem bila do 143€. Če ne bi živela pri mami, tudi več. Po treh mesecih sem se nadomestilu načrtno odpovedala, za nek nerazumljiv slap in the face DURSu, zato, da me ne bojo jeb... pri davčni napovedi, kot so me že leto prej. Ha, bomo videli, koliko me bojo obdavčili, če pa ne bom imela nobenega dohodka!
Ali je denar razlog, da se brezposelne osebe prijavijo na Zavod? Ker živimo v krajih in časih, kjer je treba bit furbo, prebrisan, če hočeš preživet, pač hodim delat na črno. Tistim 143€ sem se lahko samo smejala in kar ukinila prejemanje.
Naenkrat pa je minilo leto in jaz sem še vedno na Zavodu, kamor vsake tri mesece hodim na sestanke s tako imenovano svetovalko. Pred pol leta sem ji rekla, da bi se rada "izpisala iz tega kluba". Obveznosti pač niso zame. Obveznost do Zavoda je, recimo, da moraš dežurat doma, na domačem telefonu od take do take ure. Na začetku sem to jemala resno in se strogo držala hiše od 8h do 11h, to je poljubne tri ure, ki jih brezposelna oseba sama izbere, med sedmo in petnajsto uro. Čez čas sem ugotovila, da nihče ne kliče, in zdaj niti ne pomislim, da bi pozvonilo in da bi bil Zavod.
Prav danes, po enem takem sestanku, sem pomislila, v čem je sploh fora Zavoda. Nekaj znancev, ki so v podobni situaciji, mi pravijo, kako jih pošiljajo na razgovore. Mene nikoli! Vsake tri mesece torej grem do gospe svetovalke in ji poročam o napredkih v zvezi z iskanjem službe oziroma z diplomo. Deset minut. Danes sem ji celo nesla kopiji dveh prijav na delo, z namenom, da ji pokažem, da resno iščem zaposlitev. Z izgovorom, naj pogleda moj življenjepis, ali je v redu, sem želela zadušit njeno jezo, ker se zadnjič nisem prikazala k njej, ko bi morala. Je učinkovalo. Povedala sem ji še, da sem že bila na enem razgovoru in da še čakam na odgovor, ter da bom danes poslala še dve prijavi, ki potečeta 8. marca.
In to je bilo vse. Na svidenje 11. junija.
Torej, se sprašujem, kaj hudiča delam tam. Ne dovolijo mi se izpisat; pravijo, da bom od njih šla: ali ko dobim službo ali ko diplomiram. Da bi pa šla na grd način od tam, (to je, da se vabilom na te sestanke ne bi odzivala, in da bi me tako "vrgli" iz tega nič kaj elitnega kluba), pa tudi nočem. Ah.
Fora je v tem, da je tale ustanova s takim načinom dela zame totalno nekoristna. Ne sprašujem tega, da bi mi oni iskali delo, bohnedej. Ampak tudi ne razumem, kako mislijo pomagat tistim, ki zares potrebujejo pomoč in ki so težje zaposljivi. Vsaj to vem, da financirajo izobraževanja, prekvalifikacije, tečaje tujih jezikov, in tako dalje. (Sem se pred letom prijavila za tečaj nemščine. Ne duha ne sluha.) Resnično ne vem, zakaj sem tam in kaj bi radi od mene, da me ne pustijo stran.
Mislim, da me motita tale socialna usmerjenost in način dela.
Raje bi videla, da bi svetovalci in predavatelji na teh sestankih in posvetih bili podjetniki ali kadroviki, ki bi tečajnike učili pisat CVje in prijave oziroma ponudbe na podlagi tega, kar so prejeli v njihovih podjetjih. Dobri in slabi primeri ter kaj je tisto, kar pričakujejo delodajalci, kadroviki, v prejetih prijavah.
Beseda socialen ima tako zaničevalen prizvok. Zavod za zaposlovanje bi moral bit po mojem ustanova, ki bi se ukvarjala z motiviranjem ljudi (pa magari s pomočjo Smiljana Morija) in Klub iskalcev zaposlitve. Teoretično umerjene diplomante Fakultete za socialno delo na en konec, v pisarne, tiste, ki imajo smisel za delo z ljudmi pa na drugega, k ljudem!
Brezposelne osebe potrebujejo nekoga, ki bi jim povedal, da so v nečem dobri in da morajo to predstavit delodajalcu. Potrebujejo spodbudo, da bodo prej ali slej gotovo dobili kako lepo službo, in rabijo vedet, da biti na Zavodu ni biti socialno dno, ampak je le pit stop na poti življenja, pavza, s katero si nabereš novih moči in mogoče dobiš pogum za poskusit kaj novega. Brezposelnim osebam, ki so tik pred upokojitvijo, in ki so zvesto služili za velika podjetja 30 let, se poruši svet. Počutijo se nekoristne in nesposobne.
In Zavod, s takim renomejem, kot ga ima, jim prav gotovo ni v pomoč.
Zavod je en velika horda ljudi, ki ne delajo nič in so za to dobro plačani.
OdgovoriIzbrišiDejansko je tako, kot si v bistvu povedala Sovica. Koristi je bore malo. Sam sem na zavodu bil skoraj vec kot eno leto. Sam sem prejemal malce vec denarne pomoci kot ti ... cca. 170€, kar ni prakticno nic. Ko si omenila takozvane "svetovalke" - tukaj morem omeniti, da se te zelo razlikujejo. Moja svetovalka je dejansko ustrezljiva, poslusna in hvale vredna oseba. Od nje sem dobil kar veliko povabil na razgovor, obvestil o zaposlitvi, tudi v tecaj za tuji jezik preko omenjenega zavoda me je napotila. Vsekakor sem imel korist. Sedaj sem dobil delo prek javnih del, kar je se vedno bolje, kot prejemati to crappy socialno pomoc, hoditi tja na sestanke in ostale nepomemnosti ki ti ne koristijo. Vendar vedi, da dolznost zavoda NI, da ti oni najdejo zaposlitev, ampak pri tem le pomagajo ... ampak tukaj je catch ... to pa je bolj ali manj odvisno samo od tebe. Sam nimam slabih izkusenj, zahvala pa gre seveda tej moji svetovalki. O ostalih pa ne bom izgubljal besed ... pa lep pozdrav!
OdgovoriIzbrišiNo evo mene po 6ih mesecih zavoda, dobila šiht za 3 mesece... Sicer pa se iz zavoda lahko izpišeš kadarkoli hočeš! Nihče ti ne more tega preprečiti, delovna knjižica je tvoja last. To kar oni govorijo, da se lahko izpišeš samo ko dobiš službo ni res! Kolegica jih je poslala ravno prejšnji teden k vragu... brez službe, ampak je šla stran zato, ker so ji na enem od razgovorov rekli: "A ja, vi ste pa tista z zavoda za zaposlovanje... načeloma takih ljudi ne zaposlujemo pri nas." Cela štala je bla pol, ko jih je zatožila na zavodu, da kako jo lahko pošiljajo na razgovor nekam, kjer takih "falirancev" kot smo mi, sploh ne jemljejo. Zavod je sam za statistiko dober, pa za nič drugega.
OdgovoriIzbrišiHm, jaz sem tudi že slišala, da so delodajalci, ki postrani gledajo vse, ki so prijavljeni na zavodu ... Trenutno sem tudi sama prijavljena. Ker sem bila upravičena do 3h mesecev nadomestila plače. Pa sem šla ... Sedaj pa hodim na sestanke, ampak nič konkretnega od tega. Doma moram biti od 7h do 10h. Če sem doma, se tega držim. Če nisem, se pač ne. Sem pač aktiven človek in letos imava s Carlitosom toliko projektov, da čepenje doma enostavno ne pride v poštev.
OdgovoriIzbrišiMislim, da je zavod res samo zaradi statistike in denarja. Saj sestanki so kar nekaj ... Izobraževanj nobenih, ki bi prišli v poštev zame. Bomo videli koliko časa bom še vztrajala, glede na to, da ležijo moji interesi nekje popolnoma drugje ... ;)
to s pa tak fajn napisala! škoda, da so na tak pomembnih mestih tak nefunkcionalni ljudje.
OdgovoriIzbriši:)
ne vem, če imaš isto svetovalko kot sem jo imela jaz, ampak moja mi je na prvem razgovoru rekla, da če nimam zvez, bom težko našla kakšno službo... in ponavadi mi je na razgovorih težila zaradi faksa, ja...
OdgovoriIzbrišiPoslali so me točno na en razgovor in to za popoldansko službo, čeprav sem jim povedala, da imam dva majhna otroka in varstvo samo do 16ih (vrtec) in potem je bila po razgovoru cela štala. Delodajalec jim je rekel, da sem zavrnila delo in grozili so mi, da mi vzamejo nadomestilo.
Mah, res so tam samo zaradi nadomestil.
(so ti povedali, da moraš najaviti, kdaj boš na dopustu? in da si na dopustu lahko samo 14 dni hkrati? in da, če nimaš nadomestila, ti povrnejo stroške za priporočena pisma/prijave na prosta delovna mesta? niso? meni tudi ne! Sem morala sama priti do tega spoznanja.)
Mnja, o tem, kako ljudi z okvarjeno hrbtenico pošiljajo na razgovore za težko fizično delo na žago, sem že pisala ... Šef žage je najdražjega, ki se je tam zglasil po nalogu zavoda (v nasprotnem primeru bi letel z zavoda in zgubil podporo, jasno), vprašal, če res ne najde službe v svojem "fohu". In omenil, da so mu poslali že omenjenega invalida, kuharja, ekonomskega tehnika, on je pa rabil samo nekvalificiranega delavca za premetavanje hlodov ...
OdgovoriIzbrišiIn, ja, samo veze zaposlujejo :)
To ti pa je demokracija, da se še prostovoljno ne moreš izpisati iz enega pof... zavoda.
OdgovoriIzbrišiAkvarij, jaz sem tudi mogla sama ugotovit kako je z dopustom in te zadeve ... Kao prve pol leta sploh ne moreš iti na dopust, ker je biti na zavodu enako kot biti na novo zaposlen v nekem podjetju. pa moraš jih prej obvestit, če kdaj ne boš dosegljiv doma itd. Če si bolan, jim moraš tudi sporočit. hahaha. V začetku sem se še sekirala glede tega. Sedaj pa ... Nima smisla.
OdgovoriIzbrišiObstajajo pa tudi podjetja v Sloveniji, ki prvo razdelijo službe med sorodnike zaposlenih in nato (ker pač tako zahteva zakon) razpišejo prosta (khm) delovna mesta.
OdgovoriIzbrišiLP!
@ Indigo,
OdgovoriIzbrišisem vesela, da ti je uspelo, in da si imel dobro svetovalko! Služba preko javnih del: sem že slišala - so bili vsi zadovoljni.
Ja, sej pravim, bohnedej, da bi mi oni iskali službo :)
@ Foka,
ma kaj res so tako rekli tvoji prijateljici, da "ah, če je pa z Zavoda..."? F@k!!!
@ Akvarij,
bella merda, da so te poslali v popoldansko službo! Dooh!
(Ja, poleti sem šla na najavljen dopust. Zdej na dopuste pa kar zginem. Na dopustih sem takrat, ko po en teden ne napišem nič na blog, hehe)
@Nina,
ja, se spomnim tistega posta! Mislim... no comment!
Ampak res bi ločila statistične obdelave Zavoda in svetovanje brezposelnim na dva dela! Nis(m)o vsi za vse :)
Kar se tiče VIP (veze in poznanstva) pa bi jaz lahko kaj lobirala okrog. Ampak, folk: hvala lepa! Potem moraš bit tolko bolj priden al pa tolko bolj tiho, ker so te vzeli na tak način... Nene! Raje "fer" dobiš službo in jim tudi "fer" lahko potem težiš :P
Mene niso v več kot letu nikamor poslali, zato mi ni jasno. Imam končano poslovno šolo, se pravi je isto kot ekonomska. Dela v zvezi s tem je ful (administracija, recimo). Je pa res, poudarjam, da si te igrice z ZRSZ lahko privoščim, dokler sem brez otrok in pod mamino streho!
Bom še poročala...
Hvala, ker ste napisali vaše izkušnje!
Sam imam z zavodom za zaposlovanje podobne izkusnje:
OdgovoriIzbrišiBil sem prijavljen dvakrat po pol leta (med prvim in drugim trajanjem sem bil na za mojo izobrazbo popolnoma neustreznem delovnem mestu, vendar sem tam bil zato, ker sem dobil napotnico za razgovor z zavoda).
Kar se tice nadomestil, si brez delovne dobe upravicen do socialne pomoci, katero ima cez Zavod za Socialno Delo, vendar moras za njo vloziti prosnjo s kupom papirjev (od banke - nic dohodkov 3 mesece, od centralne klirinsko depotne druzbe - nic delnic, yadda yadda yadda).
Kar se tice posiljanja prosenj, si ob vpisu/prijavi na ZRSZ obligiran k posiljanju vsaj petih prosenj na mesec, kar je razlozeno v uvodnem predavanju. Seveda tega nihce ne preverja.
Kar se tice sestankov pri svetovalcih .. Bil sem na dveh sestankih. Moje prisotnosti ni nihce preverjal, niti me ni nihce poklical, ko se na sestankih nisem oglasil.
Kar se tice napotnic na delovna mesta ... cez cas sem jih zacel prosto ignorirati, saj so mi posiljali napotnice za dela, ki niti pod razno niso v moji stroki, dvakrat pa niti osel ne gre na led.
Tako da se lahko ZRSZ preprosto jebe v 3 pisane marjetice.