sreda, 26. marec 2008

Rave party s posebnimi efekti

Poslušam že od sedmih zjutraj nizke tone, pravzaprav jih bolj čutim kot slišim. Kar je zunaj zvok, je znotraj hiše vibracija. Skozi okno sobe imam pogled na gradbišče. Spodaj, v veliki luknji, ki ji rečemo java, in kjer je bil leta nazaj gramoznica oziroma betonarna, se dogaja. Na veliko.

Niso povzročali veliko hrupa. (Če je bil, me ni motil.) Očarljivo je bilo se potikat med gradbeno mehanizacijo in se skrivat v in med izdelki, ki so čakali na odvoz. S sestro sva imeli ob hiši zaseben peskovnik s tremi vrstami peska: droben pesek, kamenčki, malo večji kamenčki.
Kar naenkrat se je vse ustavilo. Kakih deset let nazaj? Najprej ni bilo več delavcev in brnenja strojev. Počasi so, v nekaj letih, izpraznili pisarne, odpeljali stroje in ostalo mašinerijo, globoko luknjo so začeli zasipati z zemljo. Vse je prerasla trava in nizko grmičevje. Čez nekaj let so nekaj okoliških hiš pozvali k podpisu soglasja za gradnjo industrijsko - obrtne cone. Podpisali smo soglasje za dejavnosti, ki ne onesnažujejo (zraka, vode, in niso hrupne).

Začelo se je s člankom v Primorskih novicah, ko smo izvedeli, da bojo septembra 2007 začeli gradit obrtno cono. Potihem sem sicer upala, da bo cona vse prej kot obrtna, in da bodo sosesko popestrili s kakimi športnimi objekti. Namesto tega bomo pod hišo imeli osem ali devet poslovnih objektov, proizvodnih hal.

Trenutno so v fazi gradnje infrastrukture. Hoteli so izvrtat odtok za meteorne vode. Ker vrtanje v skalo ni enostavno, so se odločili za nek poseben sistem prebijanja tega konglomerata, ki je občasno skala, občasno gramoz, in tako naprej. Težava je bila v tem, da so z močnim, ritmičnim butanjem v skalo povzročali rave party v okoliških hišah, in to tak, da bi se Parada Ljubezni komot skrila. Zunaj niti ni bilo tako hudo, ker sam zvok ni povzročal nekega hrupa. V notranjosti hiš pa smo tri dni po nekaj ur na dan imeli prave potrese. Žvenketanje kozarcev v vitrini, recimo. Ali pa to, da sem danes držala radiator, ker je tako vibrirala stena. Delovodja, ki je po pritožbi sosede prišel pogledat situacijo, je sicer čutil, kako se tresejo zidovi, vendar se je smejal, da če se bo hiša sesula, bojo itak zgradili novo. Češ, mala malica za nas, saj smo vendar - gradbeno podjetje!

Končalo se je s tem, da so popokali zidovi na hišah. Pri sosedovih celo v centimeter široke razpoke. Tisti frajer od prej se je začel vleč ven, ko smo vprašali po odškodnini. In tako smo tudi mi stopili v neskončen vrtinec tožb proti gradbenim podjetjem.

Se mi samo zdi, ali ga gradbeniki vedno bolj serjejo? So ga vedno srali, ampak ni prišlo nikoli v javnost? Se je samo javnost prebudila in se odločila razkrinkat nečedne načine poslovanja? Je pojavljanje v časopisih in s tem slabšanje (dobrega) imena bolj ekonomično kot izplačat nekaj tisoč evrov?

Pozabila sem napisat, zakaj so pred desetimi leti ustavili dejavnost. Niso imeli obrtnega dovoljenja!
In soseda jih je razkrinkala.


5 komentarjev:

  1. Včasih so kazni za zamudo pri izvedbi projekta hujše kot stroški pri odpravi škode, do katere je prišlo ob tem ... In po navadi dobi projekt tisto podjetje, ki ga lahko izvede v najkrajšem času/je najcenejše (kar pa ne jamči strokovnosti izvedbe ;)).

    OdgovoriIzbriši
  2. Ja najboljši sosed je mrtev sosed.
    Tajkuni, jebeni tajkuni....

    OdgovoriIzbriši
  3. Oooo... new look! Fajn, fajn... =)

    OdgovoriIzbriši
  4. @ Nina, me presenečaš, kako dobro si podkovana ... v VSEM (se navezujem še na vse možne zakone in porodniške in ...) :)

    @ Dicky, LOOL

    @ Foka, si inspiracija za današnji zapis, o predlogah. Včasih prav pogrešam, ko nekdo spremeni predlogo, in potem nimam kam napisat, da je lepa - zato današnji post ;)

    OdgovoriIzbriši
  5. Še najslabše sem podkovana na svojem področju, vse ostalo mi pa kar gre, anede ;)

    OdgovoriIzbriši