Psihologija (menjav) predloge bloga

Pravzaprav se mi zdi butasto namenit celo objavo samo zato, da napišem, da sem preoblekla blog. Ampak ugotavljam, da ne vem, kdaj sem ga predzadnjič (zadnjič okrog božiča, in tega se predobro spomnim, ker mi je urejanje predloge vzelo cel teden) in bom tako vsaj vedela, kdaj si zasluži(m) novo oblekco.

Na začetku blogerskega navdušenja mi je bilo všeč toliko predlog in kar nisem vedela, kakšno bi izbrala. Kot se za blogerko s tako nočnim psevdonimom, kot je sovica, spodobi, je bila moja prva predloga temnomodra. Izbrala sem jo seveda iz ponudbe Bloggerjevih predlog; kdo je takrat vedel za opcije "uredi html" ali "naloži lastno predlogo" in podobnih.

Torej, kaj žene človeka (je gnalo sovico), da spremeni predlogo? Sovir bi rekel tisto, kar reče vedno, ko ga povprašam po kakšni stvari, ki se mu zdi potrata časa: "Kdor nima kaj delat, dela neumnosti!" Ta njegov rek se je rodil kot posledica enega mojega najstniškega navala ljubosumja, ko sem bila prepričana, da sovir med šolanjem v Ljubljani, daleč od mene... khm... no, dela ... neumnosti, če me razumete. Kasneje sem ugotovila, da še kako drži, da če je človek zaposlen, sploh nima časa mislit na neumnosti. Različnih tipov in kategorij.

Da se vrnem k predlogam.
Po začetni navdušenosti odkrivanja različnih lepih predlog sem ugotovila, da kako se mora počutit obiskovalec bloga, če vedno, ko pride, najde drugačno predlogo. Pomislite, ali se vam dogaja kot meni: medtem ko čakate, da se naloži stran, pa čeprav je to le nekaj desetink, se vam pred očmi že naslika podoba bloga, ki ga poznate. Ko avtor spremeni predlogo, pa se kar malo zdrznete in vsaj v mislih vzkliknete: "O, glej, nova predloga!"? Meni se tako zgodi, še posebno, če je sprememba velika in če je prva, odkar berem določenega blogerja.

Ne recite, da je važna samo vsebina, in da predloga sploh ni važna. So strani, kjer moram označit celoten tekst posta, če ga hočem prebrat. Brez da bi mučila oči. Si predstavljate rjave črke na črni podlagi? Ne? Poiščite kak profil na Myspacu, če ne poznate nobenega bloga s tako neverjetnimi kombinacijami. Brez skrbi, ne boste dolgo iskali, da bi ugotovili, o čem pišem.

Prepogosto spreminjanje predlog je izgubilo čar pravzaprav že pri prvi menjavi, ko sem ugotovila, da se blogroll in ostali seznami, števci obiska, slike, ne ohranijo, in da jih je potrebno ponovno dodati. Ročno. Zadnje tri mesece sem "zdržala" s predlogo, za katero sem se zelo namučila, da sem jo našla in kasneje portugalske besede spremenila v slovenske. Hja, laik, pač. Ki postaja vedno manj laik. Odločila sem se, da bi lahko predlogo menjala sezonsko, torej po letnih časih. Še vedno preveč, a vendar se mi zdi nek razumen kompromis. Ne vem natančno, a mislim, da sem v skoraj enem letu zamenjala pet predlog.

Torej, ali lahko povzamem, da je želja po pogosti menjavi blog predlog odraz človekove osebnosti, da rad menja? Da ni (dolgo) zadovoljen z enim, istim, enakim? Da ga eno, isto, enako dolgočasi? Čeprav je dobro, lepo in funkcionalno? Ali to velja tudi za sovičine telefone, čevlje, in mogoče - moške? Je to le eksperimentiranje ali je posledica obilja prostega časa?

Ah, očitno imam preveč prostega časa... Mogoče si pa lahko štejem v plus, da je moj (window) shopping xml narave in ne take, da bi me stalo denarja...