Place called Vertigo

Torej, uspelo mi je obiskat diskoteko, o kateri sem pisala, da kako brezsramno oglašuje, kako dobri so. Še pred otvoritvijo.

Že res, da je v Ajdovščini, in ne v Novi Gorici, ampak verjetno je bolje tako. Zgleda kakor da je Nova Gorica sinonim za propad in neuspeh takih zadev. Kar se tiče logističnih težav (beri: bojazni pred novim prometnim zakonom v povezavi z alkoholom in vožnjo) mi je vseeno, ali je zadeva locirana v Novi Gorici ali 30 kilometrov stran. Pravzaprav je še bolje tako, da imamo Goričani občutek, da smo šli "malo ven".

Disko je sicer manjši kot sem pričakovala. Trije tematski sklopi so zares sklopi, oziroma šanki, in ne nadstropja ali ločeni prostori, v katerih bi bila tudi različna glasba. Ozvočenje je v redu, pravzaprav vrhunsko, ampak moram povedat, da sem se obiskovanja diskotek odvadila v naraščajočem trendu disko-barov, in če se prav spomnim zadnjega obiska kake take zadeve, je bilo v Gavioliju tudi nekaj takšnega. Kot se za disko spodobi, vendar!
Najbolj vzburjajoče pa so rnb melodije, ko ne veš, ali ti srce bije po taktu ali takt glasbe sledi bitju srca ali pa je vse skupaj eno. Lepo. Lepo!

Navdušena sem nad tem, da muziki občasno stišajo jakost in takrat poteka program. Videti je, da za diskoteko skrbijo in da večeri niso prepuščeni naključju. Nastop Klemna, Trkaja in Kinga je bil sicer malo prehud zame in kljub toleranci do te zvrsti sem vseeno postala malo živčna po treh urah yoyo-ja. Barman show s podajanjem gorečih steklenic je bil paša za oči, še ne viden je bil tudi Coyote Ugly stil natakaric, ki so s šanka zlivale pijačo iz litrskih steklenic v usta obiskovalcev. Zastonj, seveda.

Prijetno je stat malo stran od plesišča, kjer muzika ni tako glasna in se lahko pogovarjaš brez da bi moral za to kričat.

Edina minus točka, ki se je znašla na ocenjevalni listi, me je čakala na izhodu iz diskoteke. Vem, enkrat ni nobenkrat, ampak vseeno so se mi zamerili visokorasli obritoglavci, ki so me nestrpno preganjali ven, češ da ne morem čakat prijateljice ravno tam, na izhodu: ali naj grem nazaj noter ali pa ven. Mislim, da začenjam slabo mislit o varnostnikih. O tisti prepotentni drži s prekrižanimi rokami in razkoračenimi nogami. S katero tako ljubosumno varujejo stopnice do VIP prostora.

No, bomo videli danes. Večer mi je pisan na kožo: oldies goldies moje mladosti, hehe. Bomo videli, če ga bojo uspeli varnostniki pokvarit.