Simpatično... po dolgem času je sova spet... SOVA. Nočna. (Ali kdo, kot jaz, spremlja ure objav? Kajti jaz zamaknem uro zapisa maksimalno za nekaj minut. Toliko, da Blogrola.com ali Sloblogi.net uštekajo. Heh...)
Kako čudno, dragi kolegi blogerji - ali se tudi vam zgodi, da kdaj zapišete objavo za post na papir?
Znašla sem se v sobi, brez prenosnika. (Ah, saj v moji sobi itak slabo lovi brezžični internet! (kakšna ironija, ha, glih v sovičini sobi najslabše lovim ruterjevo brezžično povezavo s svetom.) Ostali prebivalci hiše so internetno skoraj nepismeni.) In jaz pišem v zvežčič, ki sem ga uporabila za kratkočasenje v Rimu skoraj leto nazaj... Da bom jutri pretipkala. Ideje za zapis kar izginejo od današnje noči do jutrišnjega dne, kajne? O, saj vem, da veste, kako je...
Naj bo to čisto dnevniški zapis: hotela sem zabeležit (da bo ostalo tukaj trajno, ker ne nameravam brisat bloga, tudi če ga ne bom več pisala):
Sovir: zelo, ZELO, Z E L O sem ponosna nate! (Ha, da bi videl/vedel, s kakšno nečitljivo pisavo - tako popolno v svoji nepopolnosti - tole pišem, medtem ko ti zraven mene tako sladko, tako pošteno spiš...)
Hja, sovir ne bere (baje sem mu prepovedala) tega bloga. Ampak vem, da bo vesel, ko bo čez nekaj let to bral; Sem mu povedala že prej, kako neizmerno sem ponosna nanj, da je danes dosegel, kar je dosegel.
Mislim, da nisem še povedala tega, ampak sovir ne odobrava mojega pisanja. Pisanja bloga, da ne bo pomote, ne samega pisanja. Heh... Je pač zguba časa, če je človek brezposeln in če piše diplomo že eno leto. Hja, vsake toliko, ko pogledam število objav (a je enih 140?) v enem letu, se zamislim, da kaka fejst diploma bi to bila, velika 140 strani! Se pravi, da bi bil vsak blog zapis "vreden" eno stran diplome...
Saj vendar veste, da je vsaka slaba/še tako absurdno nemogoča stvar za nekaj dobra? Za nekaj, kar sedaj še ne vemo, ampak se bo izkazalo kasneje, v prihodnosti, za dobro, zelo dobro, ful dobro?
No, to be continued... Blog sovice Oke šele dobiva zalet! ;)
Kako čudno, dragi kolegi blogerji - ali se tudi vam zgodi, da kdaj zapišete objavo za post na papir?
Znašla sem se v sobi, brez prenosnika. (Ah, saj v moji sobi itak slabo lovi brezžični internet! (kakšna ironija, ha, glih v sovičini sobi najslabše lovim ruterjevo brezžično povezavo s svetom.) Ostali prebivalci hiše so internetno skoraj nepismeni.) In jaz pišem v zvežčič, ki sem ga uporabila za kratkočasenje v Rimu skoraj leto nazaj... Da bom jutri pretipkala. Ideje za zapis kar izginejo od današnje noči do jutrišnjega dne, kajne? O, saj vem, da veste, kako je...
Naj bo to čisto dnevniški zapis: hotela sem zabeležit (da bo ostalo tukaj trajno, ker ne nameravam brisat bloga, tudi če ga ne bom več pisala):
Sovir: zelo, ZELO, Z E L O sem ponosna nate! (Ha, da bi videl/vedel, s kakšno nečitljivo pisavo - tako popolno v svoji nepopolnosti - tole pišem, medtem ko ti zraven mene tako sladko, tako pošteno spiš...)
Hja, sovir ne bere (baje sem mu prepovedala) tega bloga. Ampak vem, da bo vesel, ko bo čez nekaj let to bral; Sem mu povedala že prej, kako neizmerno sem ponosna nanj, da je danes dosegel, kar je dosegel.
Mislim, da nisem še povedala tega, ampak sovir ne odobrava mojega pisanja. Pisanja bloga, da ne bo pomote, ne samega pisanja. Heh... Je pač zguba časa, če je človek brezposeln in če piše diplomo že eno leto. Hja, vsake toliko, ko pogledam število objav (a je enih 140?) v enem letu, se zamislim, da kaka fejst diploma bi to bila, velika 140 strani! Se pravi, da bi bil vsak blog zapis "vreden" eno stran diplome...
Saj vendar veste, da je vsaka slaba/še tako absurdno nemogoča stvar za nekaj dobra? Za nekaj, kar sedaj še ne vemo, ampak se bo izkazalo kasneje, v prihodnosti, za dobro, zelo dobro, ful dobro?
No, to be continued... Blog sovice Oke šele dobiva zalet! ;)
Sova je na veji tralalala...
OdgovoriIzbrišiSovir pa na trofeji hopsasa....
Ja, si kaj napišem na papir, ja.
OdgovoriIzbrišiSicer se zgodi, kar se mi je včeraj/danes spet; preden ležem zvečer v posteljo, si rečem: "o tem pa moram jutir napisat na blog." in zjutraj je glava itak prazna prazna prazna...
še vedno se nisem spomnila, na kaj sem mislila...
papir prenese vse
pametni pišejo (na papir)
itd.
Oh, kolikokrat se zgodi, da je objava napisana na roko in prepisana... Manjka se takšnih primerov, na roke je recimo pisan tudi Izklopix, ki ga nato prepisujem. Drugače pa sem le mislil, da boš izdala zakaj si ponosna na Skovirja
OdgovoriIzbrišiPisanje na papir je res priročno, še posebej, ko mrzlično iščeš košček papirja, prej ko izgine ravno pogruntana besedna zveza ali misel iz glave :)
OdgovoriIzbrišiSe mi pa zgodi, če kdaj napišem post zapis na papir, da kasneje med tipkanjem skoraj vse spremenim. Volk, tudi ti?
Aja, sovir je zelo občutljiv na tale blog in je rekel, da mu ni všeč, da pišem o njem. Tako se moram zadržat in več kot toliko ne smem povedat, hihi.