Tech-still-NO-logic

Tale vikend sem se končno odločila "prit do konca" moji tehniki. To je tudi povod za tale in prejšnji zapis, pravzaprav. Ko sem sovirja učila, kaj naj na daljincu pritisne za doseč želeno, je obupal. In ne, ne govorim o astronomskem teleskopu. Enostavno se mu ne da toliko razmišljat in uporabljat tri daljince zato, da lahko pogleda športno oddajo. Ali film.

Tudi jaz sem skoraj obupala, ampak kaj, ko sem take sorte, da mi ne da miru, dokler ne znam. Mogoče pustim nekaj dni, tednov, mesecev pri miru, ampak vedno znova se vrnem in dregam po tistih žicah in kablih. Kot po wordu in njegovem ustvarjanju kazala vsebine - če ste sledili prejšnjemu zapisu...

Na LCD televizor, ki je bil v najinem novem stanovanju še pred sedežno garnituro (nogometno prvenstvo s prijatelji je pač treba gledat na bigskrinu), sem želela priklopit hišni kino. To niti ne bi bilo toliko zahtevno, če se ne bi človek mučil že z navodili! Navodila naj bi bila napisana za telebane, kajne? Saj tisti, ki se zastopi na to, jih itak ne rabi! In ko sem obupala nad tem, da sem do pikice po navodilih prišla do zaključka, da NE DELA, sem poklicala pomoč.

Pomoč ima dokaj bogato splošno znanje o hardveru in kablih, ter povezovanju teh zadev. Oja, tudi pomoč je napenjala možgane in razmišljala, kaj naj bi bilo kam povezano. Kako povezati zvok in kako video. Zgleda preprosto, ampak oznake IN / OUT na teh napravah niso napisane zaradi lepšega, in tako je bilo treba prav študirat, da bodo delale vse stvari: da bom lahko gledala televizijo z zvokom s hišnega kina, da bom lahko priključila računalnik in od tam predvajala film na velikem ekranu, ali pa samo glasbo iz winampa, in tako dalje.

Končno vse dela. Tako kot je treba.
Ponavadi je tako, da greš še enkrat skozi navodila, da vidiš, kje si zgrešil, in postane logično - seveda po tem, ko je že vse povezano. Tokrat pa ni bilo tako in še vedno preklinjam prevajalce, ki so angleška originalna navodila prevajali v slovenščino. Sicer tudi z angleškimi ne bi prišla do rešitve, a vendar so napisana bolj razumljivo in bolj prijazno. Da ne govorim, kako so me navodila prepričala, da moram kupit nek kabel, če želim, da se zvok televizorja predvaja na hišni kino. Kabla nisem potrebovala. Še dobro, da je bil poceni! Heh, koliko kablov sem kupila, brez da bi jih uporabila... poln predal! Ampak tega sem previdno odprla iz pakiranja - saj veste: osli in led - tako, da se je dalo zapakirat nazaj, da bom nesla zamenjat. Ker sem sumila, da bo nekaj narobe. Na koncu je kabel odnesla pomoč.
Zdaj sem neizmerno vesela. Ne toliko zato, ker vse dela, ampak zato, ker sem se naučila nekaj novega.

Novi izzivi itak ostajajo, in kar malo se bojim, kako bom morala pisat na Paypal, da mi sistem noče poslat potrditvene kode za odprtje računa pri njih. Kodo čakam že več kot mesec, po tem, ko sem dvakrat potrdila, da mi bojo na TRR nabili simboličnih 1,5 USD, in jih ob prvem nakupu vrnili nazaj. Tako so namreč obljubili v navodilih.
Cel postopek sem celo dokumentirala (print screen), da javno objavim na blogu. Da ko bo kaka druga uboga duša iskala informacije v zvezi s tem, ji bo to praktično, preprosto, slikovno prikazano! Ampak kaj, ko zgleda, da je bilo spet kaj narobe?
Pa to ni res... Tech - no logic!