Svečarstvo Sovica Oka s.p.

Skozi celo leto, na prvi november pa še toliko bolj, se pritožujem nad izbiro nagrobnih sveč. Pred nekaj leti sem za šalo rekla, da bi bila dobra tržna niša proizvodnja nenavadnih sveč, takih posebnih, lepo oblikovanih, nestandardnih. Izbira sveč ni ravno skromna, vseeno pa se jezim, da čisto vse nagrobne sveče izgledajo tako - nagrobno. Na voljo imamo tistih nekaj barv, rdečo, belo vijolično in rumeno, in tistih nekaj oblik.

Najraje na pokopališče nesem belo v obliki valja. Zaprem jo v steklen svečnik, in nič ni lepšega kot preprosta lučka in skromen šopek rož. Elektronskih sveč na baterijo ne prenesem. Saj vem, je sila preprosto, da jo neseš tja enkrat toliko in potem si rešen obveznosti za naslednji mesec, dva, tri. Utripajoče lučke elektronskih sveč dajejo pokopališču disko videz, torej čisto nasprotnega od "večnega počivališča", "večnega miru", "tihega doma", in podobnih nagrobnih napisov.

Kolebam med tem ali je ideja o steklenem svečniku, ki se ga da ponovno uporabit, koristna ali pa bi morda med potencialnimi kupci naletela na odpor. Predstavljam si, da bi nekdo oblikoval sveče v steklenih kozarcih, nekako tako kot se dobi Nutello. Prazen kozarec Nutelle opereš in ko jih zbereš šest imaš lep set kozarcev za sok ali vodo. Ali viski. Dizajn je preprost in nevsiljiv, enkrat se jih je dalo kupit tudi porisane z Disneyevimi junaki. Pravo malo veselje za otroke, ki s(m)o tako lahko imeli vsak svojega.

Torej, kakšna bi bila masovna proizvodnja teh svečnikov-kozarcev? Dva deci, tri, in pollitrski bi gotovo prišli prav. (Tisti pollitrski bi gotovo bili zelo hvaležen dizajn tako za uporabo svečnika kot kozarca za pivo!). Če pomislim, da povprečen človek "skuri" le nekaj sveč na leto, bi v nekaj letih gotovo lahko nabral vse tri garniture kozarcev - za vodo, za viski in za pivo. Ostanke voska se da brez težav odstranit, po tem, ko se vosek strdi. Odpadek bi bil minimalen, saj bi od sveče ostal le alu pokrovček, ki ščiti plamen pred vetrom in dežjem.

Upoštevajte občasne nestabilnosti sovičinega uma. Saj se še spomnite tistega o lupilcu za krompir, ki je lahko tudi lupilec za maslo - za tanke lističe masla, ki se hitro stopijo na toast kruhu?


fotografija: http://img.loccitane.com