Sosed sosedu volk

Očitno spadam v manjšino ljudi, ki nimajo slabih izkušenj s sosedi Hrvati. Moram reči, da skorajda ne poznam človeka, ki se ne bi pritoževal nad nesramnostmi, nagajanji, šikaniranji in drugimi bad attitude odnosi do Slovencev.

Vrsto let sem hodila na morje v (hehe, klasično) Barbarigo. Že res, da sem hodila le v trgovino po kruh in časopis, ne pa po diskotekah, vendar nikoli nisem naletela na kakršne koli provokacije s strani domačinov. Ampak, zanimivo...

... odgovori večine anket tipa "Kam boste letos šli na dopust?" ali "Boste letošnji dopust preživeli na Hrvaškem?" kažejo, da Slovenci ne marajo ali ne nameravajo preživeti dopusta na Hrvaškem. Nekateri, ker pač nimajo navade dopustovat na morju (imajo raje zdravilišča ali gore), nekateri, ker jim ni (več) zanimiva destinacija, (sem spadam jaz)nekateri pa a priori ne bodo šli več na Hrvaško zaradi slabih izkušenj. Mlad zakonski par mi je povedal, da se Hrvaški ne morejo odpovedati izključno zaradi razloga, da imajo majhnega otroka in da so "blizu doma", če se kar koli zgodi.

Zame sicer velja, da je v današnjih časih nizkocenovnih letalskih prevoznikov in last minute eri, neumno tega ne izkoristiti in si širiti obzorja s potovanji dlje od Hrvaške. Če je človek - seveda - popotnik!

"Mi gremo pa letos na dopust na Barbados!". Znano? Gotovo ste nekaj takega že slišali od kolega v službi. Malo je to t.im. efekt prestiža, drugače pa - strinjali se boste z mano - za enako ceno (ali celo nižjo), si namesto Hrvaške lahko privoščimo Grčijo, Malto, Ciper, Turčijo, Egipt, Španijo,.. In, ja, za 400€ tudi, recimo, Karibe!

Vrnimo se k zgornjemu odstavku o anketah. Kot sem že napisala, veliko ljudi odgovarja, da ne bodo več šli na Hrvaško morje. Kljub temu pa vsak konec poletne sezone prebiram, da smo bili Slovenci spet prvi na lestvici obiskanosti Hrvaške. Oglejte si tole internetno stran. Zanimivo, čeprav dvomim v dejansko učinkovitost bojkotiranja dopustov na HR. O pro in kontra so razmišljali tudi že blogerji Ateistek tukaj, Had tukaj, Živa legenda tukaj in Maja Konjar v članku za časopis Delo, sicer obljavljenim tukaj. Počekirajte tudi tole.

Inspiracijo za današnji post pa mi je dal email, ki sem ga dobila danes. Check it out, mogoče vam bo prišlo še prav, glede na to, da se bližamo (haha, spet) množični invaziji na Hrvaške obale.

Hrvaški radarji prirejeni za Slovence
Ljubljana, Zagreb, 15.05.2007
Vito Petrović


Hrvaški policisti naj bi voznike goljufali s prikazovanjem izmerjene hitrosti, ki pa je v resnici le ročno nastavljena meja, ko radar začne opozarjati na prekoračitev omejitve


Eden izmed voznikov nas je opozoril na neprijetno izkušnjo s policisti na Hrvaškem, in sicer naj bi ti zlorabljali ročne radarje. Policisti naj bi zaustavljali voznike in jim na ročnih laserskih merilnikih pokazali hitrost, ki je krepko presegla lokalno omejitev. Pozorni občan trdi, da mu je hrvaški policist namesto izmerjene hitrosti v resnici na radarju kazal omejitev, ki jo lahko nastavi ročno. Laserski merilniki hitrosti imajo namreč možnost nastaviti hitrost, pri kateri pisk opozori, da vozilo vozi prehitro. Ta omejitev je zapisana na istem zaslonu kot izmerjena hitrost in če nismo pozorni, katera lučka pod njim gori, lahko nastavitev zamenjamo za resnično meritev. "Potem ko sem v zadnjih dveh tednih že dvakrat doživel enako izkušnjo, sem se odločil o tem spregovoriti tudi za druge voznike.

Pred kratkim sem imel pri Osijeku bližnje srečanje s policistom, ki je trdil, da me je ujel na radar pri 93 kilometrih na uro, medtem ko sem v resnici vozil okoli 65 kilometrov na uro, zato sem vedel, da laže. Z razdalje mi je pokazal radar in na njem je res pisalo 93. Ko sem mu dejal, da nisem vozil tako hitro, je začel spraševati, ali trdim, da laže, in podobno. Po krajšem pogovoru sem ga prosil, ali lahko še enkrat vidim hitrost, vendar je radar medtem že ugasnil. Ko sem ga vprašal, kaj pa zdaj, je dejal, naj počakam trenutek, da ga prižge in mi pokaže zadnjo izmerjeno hitrost. Še enkrat mi je pokazal, da res piše 93, vendar sem opazil, da na radarju gori lučka ob napisu limit, kar mi je bilo sumljivo. Policista sem vprašal, ali se da kaj dogovoriti okoli kazni, pa je dejal, da ker sem pošten, mi jo bo znižal na 300 kun," je o dogodkih razložil Ivan Milišič. "Ker pri sebi nisem imel toliko denarja, sem se odpravil do prvega bankomata, medtem pa sem se po telefonu pozanimal, kaj pomeni lučka pri oznaki limit. Ugotovil sem, da je to omejitev, ob kateri njemu zapiska radar, zato sem se vrnil in policistu dejal, naj mi da radar v roke, pa lahko tudi jaz poljubno nastavim zaslon. Takrat se je začel izmikati, češ da je le približno ocenil, kako hitro vozim, ker pa me ni mogel pravočasno ujeti, je nastavil to hitrost na pištoli," pripoveduje Milišič, ki ga je policist po tej razlagi izpustil.

"Le dva tedna zatem me je v Osijeku na enak način ujel policist na motorju in mi kazal radar z napisom 71 kilometrov na uro, čeprav vem, da nisem vozil več kot 55. Pogledam na napravo in vidim, da je bila nastavljena po enaki metodi. Ko sem mu dejal, da vem, kako je to naredil, je spremenil temo pogovora in mi dejal, da lahko grem," opiše svoje drugo srečanje s hrvaškimi radarji Milišič.


Glede Milišičeve zgodbe smo po elektronski pošti poslali nekaj vprašanj na hrvaško ministrstvo za notranje zadeve, kjer pa so nas odpravili s splošnim odgovorom. V njem navajajo zakone o uporabi radarjev na Hrvaškem, spletne strani izdelovalcev radarskih merilnikov in možnost pritožbe nad delom njihovih policistov, nič pa o sami obtožbi na račun njihovih prometnikov.