BL(ho-ho-ho)ŽIČ. Post festum post.

Saj veste, da ne morem napisat kratkega posta. Zato se javljam šele zdaj.

Smo preživeli. Dejavniki, ki so me spremljali za prit do kraja zločina, so bili vse prej kot ugodni. Kot da bi mi sporočali, da bo nekaj narobe, in mi to poskušali povedat na take in drugačne načine, in preprečit vožnjo do Ljubljane. No, tokrat mi alter ego, to je tisti del Sovine dvojčkove osebnosti, ki skrbi za moralo, ni mogel reč: "Sem ti rekel!"

Razlogov za obisk Bložiča je bilo kar nekaj; naj ostane taglavni ta, da nisem bila še na nobenem blogerskem srečanju, žuru, mitingu. Od danes naprej imajo spoznani kolegi blogerji obraz, glas, karizmatičnost, frizuro, simpatičen nasmešek, edinstveno mimiko, narečje, višino, celo vonje (Tudi Chanel No. 5, recimo ;))

Vse pohvale in čestitke Človeku, ki ga na koncu sploh nisem uspela uradno spoznat. Ostajam navdušena nad samo lokacijo, oziroma prijetnim minimal, ravno prav velikim lokalom. Nisem pričakovala. Pač, vajena študentskih, low-budget žurov.
Ozvočenje, torta, obeski z imeni: BRAVO! Dodatne točke dobi Bložič za muziko. Se zavedam, da izbor muzike ni bil ravno najbolj pester, ampak veste kaj: vsaj enkrat je meni ratalo, in je kdo drug trpel. Ponavadi sem jaz tista, ki se smeji s stisnjenimi zobmi. Napad starega rocka me je okrog 3h(?) pregnal domov. Sicer odlična muzika, tudi v moji glasbeni zbirki, ampak ne za tja, ne za tisto uro, ne za tisto stanje ljudi. Si ne morem pomagat, ampak sem vesela, da ni bilo balkanjad.

Ok, Človek si je zaslužil bit prvi, zdaj pa gremo kronološko:
Šefica Gole pisarne, Tamala: izkazala si se kot zgovoren dobrovoljčkast party animal. Z mero. Do vsega. Like it! Če rečem, da je bilo čokoladno pecivo dobro, je bilo res dobro. Nina, potrdila si simpatičnost in preprostost, ki sem si jih predstavljala ob prebiranju tvojega bloga. Pravzaprav, sploh si ne predstavljam, kako godrnjaš. Duš'ca, ni kaj rečt! Hvala, ker si prišla! Bejbika, saj veš, da mi je bilo v veselje te spoznat! ;)
(Z njimi sem prebivala led/tremo/neučakanost/vznemirjenje pred dogodkom)

Nagrado za naj makeup oči in najbolj seksi glas večera dobi Lyla. Nasmejano bitje, ki me je potolažilo, da je toliko stara kot jaz in s tem razbila povprečje "naše" male skupinice na Bložiču. To mi delaj! ;)

Prav do Ljubljane sem morala it, da sem spoznala tebe, Alex, čeprav živiš le nekaj kilometrov stran od mene. Ampak - nama je le uspelo. Si nisem mislila, da je blo tako hudo, kot si napisal. Ampak res se ti ni videlo! Sem imela bolj rdeče oči jaz, ki sem preklinjala kadilce, prisežem! V ta sklop vključim tudi Zlobo, ki prav tako prihaja iz bivšega 065 telefonskega omrežnega konca. Črna (pričakovano), visoka (nepričakovano), ful ful lušna. Od Bložiča naprej te ne morem več klicat Zloba! ;)

Andybaby je bila razlog, da sem sploh zvedela za Bložič, zato: hvala, Andy. Takoj sem vedela, kaj bom napisala o tebi v post festum postu: sonček! Zelo zelo prijetna, preprosta, nezafnana, skromna. Zraven Andy spada šarmantni Dmashina. Amm... bo dovolj to, da povem, da so kravate moj fetiš? Ten points! ;)

Fish... je bil Fish. Težko napišem kaj drugega o tebi, hehe, you know... Tak si, kot na fotografijah, in tak, kot v postih. Strasten. Presenetljivo miren, prevzaprav, in prijazen, glede na osebnost volkodlaka. Zraven Fisha sem uspela spoznat tudi MaMlaza, ki sicer (še) nima bloga. V zvezi s Fishem še Katja Lenart, nasmejana pozitivka, in Simona Rebolj. Bliskajoče oči potrjujejo ostrino, ki veje iz njenih zapisov. Kot mnogi drugi, sem bila presenečena nad njeno mladostjo, glede na stil pisanja.

Had, mislila sem, da si bolj zatežen. In manj zgovoren. Sori, ampak podnaslov bloga kritičen do vsega in vseh pač zveni... zateženo, haha. In piercing; presenečenje! Hvala za foto shooting. Shootinge.

Hirkani je mlada. In nasmejana.

Vsake toliko, ko je zmanjkalo debate, je za poživitev poskrbel Rbrndusic, veseljak in Plešoči Žid, kot se je poimenoval v eni izmed debat, kjer smo pilili nemščino (njegova močna točka) in španščino (Sovica in Tamala, jiiihaaa!). Vsekakor si nama popestril Bložič! Pravzaprav verjamem, da ne samo nama ;)

Vesela sem bila, da sem vsaj nekoga spoznala sama, brez da bi mi drugi prišepetavali. To je bilo takrat, Popotnik, ko sem te prišla pozdravit. Ah, saj sem ti že povedala, da si tak kot na sliki, in da sem te zato prepoznala. Nedvomno si naredil vtis name, s tvojo prejšnjo službo in z ljubeznijo do potovanj. Z veseljem bom ponovila kako popotniško debato s tabo!

Fetalij je točno tak, kot sem si ga predstavljala. Frizura, sovpada z zapisi. Odbita! ;)
Don Barkl je mlajši kot sem mislila in izredno simpatičen. Očke... Take, nagajive. Temne, temne. Se prav spomnim? Rado mi je dal prednost med čakanjem v vrsti pri šanku, tam nama je uspelo spregovorit nekaj besed. Ga sicer nisem poznala, zato sem šla šele danes pogledat njegov blog. Bom večkrat brala. Uspelo mi je spoznati tudi Chefa. Ampak samo spoznati. Drugič nadgradimo.

Še eden: nisem vedela, da je Kašpar Kašpar. Ampak sem ga zaznala in šele danes po slikah vem, da je bil on ON. sIreno sem srečala v toaletnih prostorih. Zgražali sva se nad ubijalsko neonko, ki je še treznim ljudem naredila rdeče oči, majhne pikice pa obarvala v ogromne rdeče mozolje. Strašljivo.

Prav tako nisem vedela, da je Piroman PiRoman, in so mi to povedali tako zelo proti koncu žura, da bi mi blo nerodno uletet tja in se ob 3h predstavljat. Ravno tako je bilo s Človekom, za katerega sem vprašala, da kdo, zaboga je ta Človek, da mu grem čestitat za organizacijo. Tamala mi je obrazložila (tako, z WTF pogledom): "Ja pa tisti, ki ti je prinesel Absint!" "Ahaaaa..." Potem sem dobila WTF pogled jaz. Komentar? Mmmmmmm! Oba!

Miss Nymphee se je zgražala, da pije Jäger in da se ji smejejo, kao da kdo pa (še, sploh) pije Jegra. Ay, ay, Nymphee... Glih tapravo je dobila. In tako smo ble tri Jäger-fanice na kupu, skupaj s Tamalo. Na koncu sva s Tamalo spoznali še doktorico Filomeno.

Od daleč so mi pokazali tudi Nino s klicajem. In, obstaja še nekaj neznanih lastnikov hudih pogledov, ki pa... bojo ostali neindentificirani do drugega srečanja. Nisem uspela spoznati Črnordeče Nataše in Vetrnice! Je bila Kandela tista, ki je imela čez srečelov?


Zaključki:
Super, super, super!

Če se še kdo sprašuje, ali je bilo tisto, kar sem imela okrog vratu, pravo krzno, naj povem, da ni bilo pravo, pa tudi umetno ne. Je bil preprost kos kosmatega blaga, ki ga ponavadi vidite v obliki plišastih živali. Ko so me v n-to vprašali, sem postala že malo jezna. Ni vsaka kosmata stvar krzno! OK, sori, to sem morala napisat :)