Prinaša padec mej (same) prednosti?

Je rekla mama dva tedna nazaj, ko je gledala na koledar: "Samo še dvakrat! Samo še dvakrat!", in si je s tem prislužila začuden pogled z moje strani. Nisem ravno navajena slišat mame, ki se pogovarja sama s sabo… Ker gremo ponavadi k starim staršem ob nedeljah, in je krajše, kar za deset kilometrov, če se do tja peljemo čez Italijo, je bilo velikokrat pomembno, kdaj smo se vračali nazaj. Ker smo bili omejeni z urnikom mejnih prehodov. Tisti, ki je bliže starim staršem, je ob nedeljah zapiral že ob 18:30 in tako se je večkrat zgodilo, da smo pridivjali do že oblečenega carinika, ki je ugašal luči, zadnjo minuto. Kakšen krat nam tudi ni uspelo, in tako smo si pot še podaljšali. In preklinjali zraven.

Torej, tale mamin samo-še-dvakrat je bil namenjen mejnim prehodom. Da gremo samo še dvakrat skozi rampe in hitimo do 18:30.

Vsi prebivalci ob meji smo, sklepam, na splošno v pričakovanju, da ne bo več blokov. Zakaj že? Aja, zato da ne bo gneče, ko se ti najbolj mudi, in zato, da nam ne bo treba več kazat prepustnic, ali osebnih izkaznic oziroma potnih listov, in zato, ker smo siti prepotentnih fac na meji, kjer so si cariniki, pred leti preoblečeni v policaje, dvigovali samozavest. Z ustavljanjem prestrašenih romunskih, bolgarskih in podobnih registrskih tablic, ali pa tudi drugih, če je le bil kombi sumljive starosti, ali barve, po možnosti naložen z opremo za surfanje ali kajtanje, ali le poln neobritih temnih južnjakov.

Tega torej ne bo več. In malo prej, ko sem se vračala proti domu, sem opazila, da so danes na prehodu v našem kraju odstranili tisto hiško, v kateri so ždeli policaji in mahali "naprej" ali v navalu dolgočasja stegnili roko skozi okence, po dokument. Ko sem videla tisto praznino, ki se od krajevnega osvetljenega pokopališča in glavne ceste nadaljuje v italijansko temo, brez rampe, pa me je malo zmrazilo, ob misli, da imajo zdaj vsi neomejen dostop do naše vasi. Vsi, tudi tisti, ki ga prej niso imeli. In ker je Italija idilično pribežališče vseh mogočih narodnosti, katerih ljudje prodajo vse svoje premoženje doma, in v Italijo pridejo ilegalno, bo to od zdaj naprej pomenilo, da imajo prost vstop tudi v Slovenijo. Kadar si bojo zaželeli. Brez kontrol, brez urnikov. In mi je bilo kar malo neprijetno, saj sem še nekaj dni nazaj razlagala, kako je pri nas varno, in da hodim teč okrog 22., 23. ure. In da se bojim samo duhov.

Naš kraj pa je itak že prej bil hot spot za ilegalce, prebežnike, in navsezadnje, za tihotapljenje avtov čez mejo. Se še spomnite tistega Bentleya, ki je ostal vkopan v blatu? Ja, ja, tak je naš kraj…

No, bomo videli…