Lani, proti koncu leta, je mama po pošti dobila težko kuverto. V njej se je nahajal komplet novoletnih voščilnic, zraven pa dopis, da so na njih motivi, ki so jih naslikali invalidi. Sprva sem se razveselila spoznanja, da obstajajo invalidi, ki se ne vdajo nepravični usodi in si s slikanjem krajšajo čas, mogoče celo zaslužijo, predvsem pa uživajo v hobiju. Pisalo je, da avtorji slikajo s čopičem v ustih in tudi z nogami.
Dopisu je bila priložena položnica za 2.900 tolarjev. Sploh nismo pomislili, da voščilnic ne bi odkupili! Mama tudi sicer nakaže kak evro Unicefu in podobnim organizacijam.
Čez nekaj mesecev spet dobimo enako kuverto z enako vsebino. Opa! Hmmm... Tokrat Spomladansko kolekcijo.
Vse lepo in prav, vendar smo se začeli spraševat, kje so sploh dobili naš naslov. Telefonski imenik? Ali ta zguljena fora "naključno vas je izbral naš računalnik" še deluje? Ob neprijetnem občutku, da če (spet) ne bomo plačali, (khm, kupili) in da bomo zato imeli slabo vest, sem v maminem imenu odločila, da jim bom voščilnice vrnila, z dopisom, da smo z veseljem prispevali, vendar naj naše pripravljenosti za pomoč ne izkoriščajo. Več.
Kuverta z voščilnicami je ostala med staro pošto. Nanjo smo pozabili in se vsake toliko spomnili, da bi bilo dobro voščilnice vrnit.
Do tretjega paketka.
Že malo jezna, sem se spravila brat tisto spremno pismo. V nagovoru prejemniku pojasnjujejo, da je ponudba neobvezna ter poudarjajo, da ne tržijo svoje invalidnosti. Okej, ampak... če pustimo na strani tisti občutek, da če ne bomo dobri z njimi, se bo mogoče nam zgodilo isto, in zato raje plačamo, se lahko vprašamo, kje je tukaj zdrav razum; Želijo zaslužit. Vse lepo in prav. Kar mi ni jasno, je dejstvo, da za tisk porabijo kar nekaj denarja in prav tako za poštnino. In glede na to, da domov pošljejo kar vse voščilnice, in ne samo letaka z vzorci, to definitivno ni logična računica. Konkretno: k nam domov so prišle tri pošiljke. Eno smo plačali, doma pa imamo še dve kolekciji, božično in spomladansko. Nekaj mi pravi, da invalidi ne morejo služit s takšno poslovno strategijo!
Veliko raje bi po pošti dobila položnico s prošnjo za denarni prispevek, verjemite.
Roko na srce, nekatere slike so osupljive, prav neverjetno lepe, in sama ne bi bila sposobna naslikat ničesar niti podobnega, kljub temu da imam vse dele telesa. Zdrave.
Ampak ne zdi se mi fer, da želijo izsilit denar na tak način. Verjamem, da vsak od nas komu pomaga ali je komu pomagal, na takšen ali drugačen način. Te voščilnice pa se mi zdijo kot neko subliminalno trkanje po prejemnikovi vesti, da je dolžan prispevati ljudem, ki so imeli v življenju smolo.
In ja, tudi sama se ne počutim ravno dobro, ko med pospravljanjem pošte gledam tiste polne kuverte. Jutri jih bom vrnila. In še enkrat bo zaslužila Pošta.
Dopisu je bila priložena položnica za 2.900 tolarjev. Sploh nismo pomislili, da voščilnic ne bi odkupili! Mama tudi sicer nakaže kak evro Unicefu in podobnim organizacijam.
Čez nekaj mesecev spet dobimo enako kuverto z enako vsebino. Opa! Hmmm... Tokrat Spomladansko kolekcijo.
Vse lepo in prav, vendar smo se začeli spraševat, kje so sploh dobili naš naslov. Telefonski imenik? Ali ta zguljena fora "naključno vas je izbral naš računalnik" še deluje? Ob neprijetnem občutku, da če (spet) ne bomo plačali, (khm, kupili) in da bomo zato imeli slabo vest, sem v maminem imenu odločila, da jim bom voščilnice vrnila, z dopisom, da smo z veseljem prispevali, vendar naj naše pripravljenosti za pomoč ne izkoriščajo. Več.
Kuverta z voščilnicami je ostala med staro pošto. Nanjo smo pozabili in se vsake toliko spomnili, da bi bilo dobro voščilnice vrnit.
Do tretjega paketka.
Že malo jezna, sem se spravila brat tisto spremno pismo. V nagovoru prejemniku pojasnjujejo, da je ponudba neobvezna ter poudarjajo, da ne tržijo svoje invalidnosti. Okej, ampak... če pustimo na strani tisti občutek, da če ne bomo dobri z njimi, se bo mogoče nam zgodilo isto, in zato raje plačamo, se lahko vprašamo, kje je tukaj zdrav razum; Želijo zaslužit. Vse lepo in prav. Kar mi ni jasno, je dejstvo, da za tisk porabijo kar nekaj denarja in prav tako za poštnino. In glede na to, da domov pošljejo kar vse voščilnice, in ne samo letaka z vzorci, to definitivno ni logična računica. Konkretno: k nam domov so prišle tri pošiljke. Eno smo plačali, doma pa imamo še dve kolekciji, božično in spomladansko. Nekaj mi pravi, da invalidi ne morejo služit s takšno poslovno strategijo!
Veliko raje bi po pošti dobila položnico s prošnjo za denarni prispevek, verjemite.
Roko na srce, nekatere slike so osupljive, prav neverjetno lepe, in sama ne bi bila sposobna naslikat ničesar niti podobnega, kljub temu da imam vse dele telesa. Zdrave.
Ampak ne zdi se mi fer, da želijo izsilit denar na tak način. Verjamem, da vsak od nas komu pomaga ali je komu pomagal, na takšen ali drugačen način. Te voščilnice pa se mi zdijo kot neko subliminalno trkanje po prejemnikovi vesti, da je dolžan prispevati ljudem, ki so imeli v življenju smolo.
In ja, tudi sama se ne počutim ravno dobro, ko med pospravljanjem pošte gledam tiste polne kuverte. Jutri jih bom vrnila. In še enkrat bo zaslužila Pošta.
Mnja, dejansko taksne stvari mocno nervirajo. Dejstvo je tudi to, da se med veliko mnozico ljudi najde kdo, ki verjame temu, skratka naivnezi. Predvsem na nemskih kanalih, kot so Pro7, vcasih spremljam, kako lepo nekateri nategujejo folk. Pa naj bo to s klasicno posto, internet ali kako drugace. Ce je clovek dovolj pameten, bo ze sam "porajtal", kam pes taco moli. Kot pa ze receno ... eni sluzijo na racun naivnezev.
OdgovoriIzbrišijaz tovrstne pošiljke redno dobivam na službeni naslov ... postopek plačevanja ... potem čudenja ... in na koncu slabe volje ... pa je bil precej podoben temu, kar si ti opisala. meni se zdi vse skupaj ... prav presneto vsiljivo.
OdgovoriIzbrišiAmpak neee, oni ne vsiljujejo - oni samo ponujajo. Lahko plačaš seveda. V nasprotnem primeru izpadeš kot hladnokrvni brezsrčni [vstavipoljubno].
OdgovoriIzbrišiJaz sem imela prvih nekajkrat še slabo vest ...
OdgovoriIzbrišiNariši risbico, in jim jo pošlji v debeli kuverti :)))
OdgovoriIzbrišiIn zraven pripiši, da je plačilo čisto prostovoljno. :))
OdgovoriIzbrišiLoool, Fish! =)
OdgovoriIzbrišiSaj res, da naj se vsak znajde, kot ve in zna, ampak... ne tako, da naje** tiste, ki so še v še slabši situaciji! :)
Zanimivo, mi že nekaj let od njih dobivamo voščilnice in koledar pa nam nikoli niso poslali še spomladanske ali kakršne koli druge kolekcije. :S Je res, da smo tudi pri nas bolj pasji ko pride do teh pošiljk, samo je mami doma rekla ok, itak rabimo voščilnice in koledar, lepo je narejeno, zakaj pa ne. Je pa res, da nam, kot rečeno, ne težijo. Plačamo tisto položnico za božične praznike in je potem mir do naslednjega leta.
OdgovoriIzbriši