Eko...kaj?

Berem danes, pravzaprav sem že večkrat, o tem, kako se ljudje zgražajo nad tistimi, ki so (naj bi bili) ekološko neosveščeni. Seveda se imajo sami za osveščene, zelo osveščene.
Največkrat omenjajo plastične vrečke. Prav te so me danes razjezile. Pisanje o njih, da se popravim, ne same vrečke.

Torej, berem, kako ljudje ogorčeno odklanjajo vrečko v trgovinah, ko jim je ponujena s strani blagajničarjev. Da pazijo na okolje in da uporabljajo raje vrečko iz blaga ali prinesejo s sabo že večkrat uporabljeno plastično vrečko, rečejo. Hmmm... saj, vse lepo in prav, vendar pomislimo, ali je kdo res tako neumen, da bi vrečko, ki je v njej prinesel špežo iz trgovine, vrgel v smeti? Ne verjamem! Sicer pri meni res konča v smeteh, nič ne rečem, ampak kot ... vrečka za smeti, seveda!
V predal na hodniku, ki je namenjen samo vrečkam, pospravimo čisto vse vrečke. Tudi papirnate škrtoce, škrniclje, ki prej ali slej služijo za popivnat odvečno maščobo pomfrija, ali pa, da se vanje shrani kos pršuta. Tiste tamale, tanke, ki jih dobimo na oddelku sadje - zelenjava, pa verjetno veste, da perfektno pašejo meram majhnega koša za smeti v kopalnici? Torej, od kje ljudem ideja, da bi vrečke iz trgovine metali proč? Resnično ne razumem! Kaj imajo potem v košu za smeti? Pa ne reč, da kupijo rolo vrečk za smeti, ki jih v trgovini prodajajo v ta namen? Čisti nonsens! (Pa tudi ne mi s tem, da nosijo vsebine smetnjakov praznit direktno v kontejner?)
Da ne govorim koristnosti malih vrečkic, ki so včasih tako lepe (od kake trgovine z bižuterijo) da mi jih je kar malo škoda vreč proč, ampak jih le uporabim, namesto darilne vrečke za 2€.

Torej, zaradi mene lahko vrečke, ki jih dobimo v trgovini podražijo, ali uvedejo plačilo zanje, če so zastonj, kot se bo zgodilo na Kitajskem junija. Če bom vrečko potrebovala, jo bom kupila. Brez skrbi.

Da bi iz avta vrgla kaj skozi okno (razen ogrizka od jabolka ali olupka od banane), pa ne obstaja. O tem sem že pisala, ko sem se pritoževala, kaj vse imamo na pasu trave, ki ločuje našo parcelo od ceste. Ljudem se verjetno zdi ful dobro, da spustijo šipo in vržejo ven škatlico od čikov. Pred našo hišo. Saj veste, da me ima, da bi pobrala škatlico, se usedla v avto, šla za njimi in jim sledila do doma ter jim vrgla tisto škatlico pred hišo, z listkom, da samo vračam, kar so "izgubili" ;)
Zaradi posvinjanega avta se tudi zgodi, da ne ustavim štoparjem, ker mi je nerodno, da bi videli notranjost moje Pike.

Ko smo že pri ekologiji... Rada bi vprašala te jezne vrečkarje, če tudi pri drugih onesnaževalnih faktorjih postopajo ekološko. Prepričana sem sicer, da ločeno zbirajo odpadke; zanima me bolj, kakšne doze pralnega praška namenijo stroju perila, koliko kilogramov perila je sploh noter, v tistem stroju, in tudi to bi jih vprašala, koliko so dejansko umazane tiste cunje, ki se ravnokar vrtijo v bobnu. Vem, da smo vsi radi vedno čisti, in vem, da je privlačno šarmirat sodelavce in sodelavke s po mehčalcu dišečo majčko ali srajčko. Vendar, ne recite mi, da imate en kos oblačila oblečen samo enkrat, in ga potem operete? Jaz ne, ampak zato ne kričim na ves glas, kako šparam z elektriko pralnega stroja, praškom in mehčalcem.
Kaj pa čistila? Perite s pepelom in peskom, al kako že, kot v starih časih, in se odpovejte raznim Cilit Bangom in belilom, če si upate. Nič razmaščevalcev za vaš štedilnik!

Tudi to, da doma improviziramo z nekakšnim kvazi ločenim zbiranjem odpadkov, mi ne daje naslova varuhinje narave. Steklo zbiramo posebej, ker pobere v vrečki s kuhinjskimi smetmi pač veliko prostora, in ko se nabere, ga enkrat mesečno peljemo v zaboj, ki je namenjen steklu. Praktičnost in lenoba, ne pa ekologija. Papir in karton skurimo, ker imamo to možnost, zaradi kurjave na drva. Pa še v tem primeru ne pokurimo vsega, ampak samo tisto, ki ima ustrezne oznake na embalaži.

Ja, in v zvezi s kurjavo... Že spet vprašanje samooklicanim ekologom: koliko dima gre iz vaših dimnikov v nebo, zato, da imate v stanovanju, 22°C? Dajte se raje topleje obleč in imejte 18 stopinj. (Priznam, tukaj bi z veseljem onesnaževala, da bi imeli v hiši ves čas 22°C, a je tako smotano grajena, da bi bili že blizu bankrota, če bi hoteli toliko kurit.)

Nadalje, dvomim, da se ljudje v izogib onesnaževanju okolja vozijo v službe in šole z vlaki, kolesi, in podobnim, skratka, se izogibajo Onesnaževanju z izpušnimi plini.
Vsake toliko pomislim še, če je še kdo kot jaz, ki za odplaknit 2 deci lulanja stopi na prste, in gumb na kotličku ustavi pri enem litru ali dveh, namesto devetih porabljenih, kolikor drži straniščni kotliček. Pa še vedno se nimam za eko osveščenca. Mi je pač logično tako. Mi je škoda, čeprav ne plačujem jaz položnice za vodo.

Naj se imajo za okolju prijazne, ko bodo živeli kot na Kmetiji. Do takrat pa naj se ne hvalijo.
Prepričana sem, da vsak po malem prispeva k boljšemu okolju, vendar je težko se trudit še bolj, dokler tega ne bodo delali tudi taveliki, recimo industrije, torej tisti, ki resnično lahko pomembno vplivajo na boljše okolje. Začnemo lahko, na primer, s prodajo slovarjev, ki ne bodo natisnjeni na ultrakvalitetnem papirju, v trdi vezavi, za 100€. Kjer mi je potem škoda obračat liste.