O izcedkih iz nosa

Ponavadi sem bila posebnež v tem, kdaj sem staknila prehlad, glede na ljudi okrog mene, ki so, praviloma, smrkali od novembra do februarja. Jaz sem otvorila ali pa zaključila sezono. Tokrat me je zadelo točno na sredini, za božično-novoletne praznike. Lepo, ni kaj reč. Pravzaprav me samo smrkanje in tone uporabljenih robčkov ne motijo tako kot me moti glavobol, ki spremlja smrkelj. Večkrat sem šla delat z vročino, kot pa s prehladom, torej z glavobolom. Zamašen nos, vneti možgani (hehe, tako se mi zdi, da je v moji glavi, ko me le-ta boli) ter cigaretni dim, ki je dražil zdrave, nekadilske dihalne poti Sovice Oke, so bili ubijalska kombinacija. O, ja. Je prekleto težko se pogovarjat s stranko in čakat, če kdaj ti bo kapljica smrklja padla iz nosa.

Pravzaprav se je vse začelo s tem, da sem preklinjala, od kje, hudiča, toliko smrklja? In tako sem si smiljenje sami sebi, ob maminih pripombah, da biti prehlajen ni enako kot biti bolan, in naj ne ležim cel dan v postelji, krajšala z "No, pa napiši kaj o prehladu, za blog!"



Po definiciji svetovne zdravstvene organizacije je prehlad akutno obolenje dihal.

Vem, da veste, da ljudje zbolimo, ker imunski sistem, ki je odgovoren za zaščito našega organizma, ne deluje dovolj učinkovito. En kup dejavnikov obstaja, ki povzročijo, da odpornost telesa pade, posledično pa (lahko) zbolimo. V "sezoni" so krivci predvsem: nizke temperature, suh zrak v (pre)ogrevanih stanovanjih, povečana koncentracija bolezenskih povzročiteljev v okolju. Viruse, ki povzročajo prehlad, najpogosteje z rokami prenesemo na nosno sluznico ali na očesno veznico in tako povzročimo obolenje. Saj veste: neprezračeni prostori, stisk rok, kljuke,...

"Pomagajo" še: manj sončne svetlobe in manj gibanja na svežem zraku, nezdrava prehrana, telesna neaktivnost, kajenje, stresno življenje, pomanjkanje spanca, pretiravanje s kavo/alkoholom. Ah, ti dejavniki so itak vedno krivi za vse.

Vse to prizadene sluznico dihalnih poti, ki postane bolj dovzetna za prehladna obolenja.

Kako pride do okužbe? Nos prefiltrira približno šest litrov zraka na minuto. Očiščevalni mehanizmi v nosu so zelo učinkoviti pri odstranjevanju različnih tujkov, ki pridejo v nos z vdihanim zrakom, niso pa učinkoviti pri odstranjevanju virusov. Že en sam virus lahko povzroči okužbo. Simptomi, ki spremljajo prehlad, se pojavijo po 10 do 12 urah. Najmočneje so izraženi po 36 do 72 urah.

Torej, prehlad povzročajo virusi, ki napadejo dihalno sluznico (večinoma gre za infekcije zgornjih dihalnih poti) in se ne razširjajo naprej po telesu. Zato prehlad nima splošnih bolezenskih znakov (vročine, bolečin v sklepih, kot recimo gripa) ampak prevladujejo samo znaki vnete sluznice: hripavost, nahod, izcedek iz nosu, vneto žrelo, kašelj. Pri normalno odpornih ljudeh mine prehlad sam od sebe v nekaj dneh. (Ammm... a nismo rekli, da se mora odpornost zmanjšat, da zbolimo? Torej, kako "pri normalno odpornih" ljudeh? Hmmm...)

Baje se prehlada ne da ozdravit, ampak le omilit njegove simptome. Iz tega verjetno izhaja rek, da prehlad mine sam v enem tednu, z zdravili pa v sedmih dneh, hehe.
No, simptome si omilimo z: nazalnimi dekongestivi (pršila za nos, npr. Operil), ki povzročijo skrčenje žilic v nosni sluznici, s tem zmanjšajo njeno oteklino in izločanje sluzi. Uporabimo lahko antiseptike ("razkužila" a' la Septolete in Neo-angin), in sicer za vneto žrelo, če pa žrelo tudi boli, posežemo po lokalnih anestetikih, (Angal, Angal S in Septolete plus. Aha, zato imam občutek, ko jem Septolete plus, da mi omrtvi jezik). Antitusike (antikašelj) lahko uporabimo pri suhem dražečem kašlju. Obstajajo sirupi z rastlinskimi sluzmi, ki obložijo sluznico žrela in jo tako zavarujejo pred dražljaji za kašelj (slezov sirup), uporabljajo pa se lahko tudi sintetična zdravila, ki zavirajo center za kašelj (Sinecod, Panatus). Ekspektoranse bi uporabili v primeru, da je naš kašelj produktiven (jaz temu rečem moker kašelj, ker je nasprotno od suh kašelj, hehe) in da bi radi izkašljali... katar in vse tiste stvari, ki prihajajo iz globočin, strokovno pa ekspektoransi olajšajo izkašljevanje sluzi. Analgetiki (anti bolečine) in antipiretiki (anti vročina) se lahko uporabijo pri bolečinah ali povišani telesni temperaturi. Uporabljata se predvsem paracetamol (Lekadol, Panadol, Daleron,..) in acetilsalicilna kislina (Aspirin, praški proti prehladu).

Ta zdravila dobimo v lekarni brez recepta.

Bolnik naj bi čim več počival in pil dosti tekočine. Zrak v prostorih bi moral bit dovolj vlažen. Nosno sluznico je bojda dobro vlažiti tudi s kapljicami ali pršili s fiziološko raztopino. Topel čas in šal okrog vratu sta baje priporočljiva za vzdrževanje toplote, ki virusom ne pomaga, glede na to, da se razvijajo pri 33°C do 34°C. V ljudskem zdravilstvu se priporoča med, ugodne učinke pa pripisujejo tudi vitaminu C. (Od vedno sem se spraševala, od kje ljudem prepričanje, da jim bo vitamin C v obliki stisnjene limone v čaj ozdravil, če je čaj ponavadi vroč, vitamin C pa se topi pri 60°C. Lahko dokažete drugače? Sem samo jaz narobe razumela?)

Zanimivosti o prehladu:

• Prehlad povzroča več kot 200 različnih vrst virusov. Zaradi tako velikega števila virusov telo nikoli ne more zgraditi obrambe proti vsakemu posameznemu virusu. Preboleli prehlad, ki ga je povzročil eden od virusov, ne daje odpornosti proti vsem preostalim virusom.
• Prehlad traja povprečno 7 dni. Toliko časa namreč naš imunski sistem potrebuje, da prepozna povzročitelja bolezni in se z njim uspešno spopade.
• Odrasli prebolijo povprečno dva do štiri prehlade na leto, otroci pa šest do osem. Število prehladov se s starostjo zmanjša.
• Moški so nekoliko bolj dovzetni za okužbo s prehladom kot ženske.
• V življenju prebolimo povprečno 200 prehladov.
• Virusi na predmetih, kot so svinčniki, knjige ali skodelice, lahko preživijo tudi po nekaj ur.
• Poljubljanje ne povzroči prenašanja virusa prehlada. (Razen, če imate na ustih ostanke sluzi od kašlja :D))
  
• Osebe, ki so že prebolele prehlad, izločajo viruse tudi potem, ko so že zdrave, in to različno dolgo - od štiri dni do tri tedne. Otroci jih izločajo dlje kot odrasli.
• Prehlad povzroči pogostejšo odsotnost z dela in od pouka kot vse druge bolezni skupaj.
• Ob kihanju pršijo virusi pol metra okrog nas ( :S )
• Zaradi prehlada treh astronavtov je zamuda odprave Appola 9 na Luno stala NASO kar 500.000 ameriških dolarjev.

Zanimivo je tudi to, da sem našla na najpogostejše trditve in dejstva o prehladih (strani lekarn, strokovna dela,...) tudi spodbivanja, na primer taka, da centralna kurjava (torej suh zrak v prostoru) NE vpliva bistveno na nastanek prehlada, ali pa to, da kadilci le SLABŠE PRENAŠAJO simptome, ne pa da so bolj izpostavljeni okužbi. Prebrala sem tudi to, da mraz NE povečuje možnosti za nastanek prehlada oz. ne poslabšuje nastalega obolenja, pač pa da so pri nastanku prehlada odločilni le virusi. (Pismo, koliko informacij o prehladu obstaja! Gotovo sem kaj pomembnega izpustila...)

In še odgovor na začetno vprašanje, na tisto o smrklju.
Smrklja je toliko zato, ker virusi napadejo nosno sluznico, in se krvne žile v njej takrat razširijo. V sluznico prihaja več tekočine, zato oteče in proizvaja več sluzi.

Torej, ne preostane nam drugega, kot da se za tistih nekaj dni do enega tedna "vdamo" in poskušamo čas preživeti čim bolj prijetno. Da pa ne bi prišlo do tega, si bomo v prihodnje še več umivali roke, se ne dotikali nosu in oči, saj lahko s tem prenesemo viruse na očesno sluznico, izogibali se bomo zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi, uporabljali bomo papirnate robčke, ki jih po uporabi zavržemo, odpornost organizma pa bomo večali s pripravki z ameriškim slamnikom in vitaminsko mineralnimi pripravki.

Predvsem se ne bomo obremenjevali s stresnimi situacijami in stresnimi kolegi v službi, ane? ;)

Viri: naknadno...