Včasih me je gost na drugi strani šanka v šali pobaral, da saj ima stranka vedno prav. Večinoma so bile to smešne situacije, ko se je gost šalil, plačal in pustil mancio, napitnino, so bili pa tudi trenutki, kjer je kakšen prepotenten gost resno mislil, da bo pijačo pridobil brezplačno, z zvijačo, da to ali ono ni bilo narejeno po pravilih.
V stranka ima vedno prav paket ponavadi spada večinoma to, da se (stranki) nasprotna stran ne bi smela kregat z njo, ampak ji prikimat in ji dat prav. Yeah, right! Ne pri meni... Če sem bila jaz v zmoti, sem se rade volje opravičila in popravila napako, brez skrbi! Veste, veljam za prijazno, a kljub temu se je zgodilo, da sem se včasih sporekla s kakim gostom, ki se je delal pametnega ali delal mene neumno.
In tole je bila ideja za post, v katerega sem vpletla tudi razmišljanje o stranka ima vedno prav temi.
No, zdaj vam je že jasno, da sem svetlobna leta oddaljena od mišljenja, da ima stranka vedno prav. Prvič, ker je to nerealno, in drugič, ker obstajajo nesramni ljudje, ki to klišejsko frazo uporabljajo zato, da bi se počutili pomembni, ker bojo prodajalca/natakarja potisnili v khm, drek, sebi pa dvignili samozavest in občutek moči, češ - kaj bo meni ena natakar'ca.
Ne morem sicer dokazat, da je ta fraza passé, vendar ne verjamem, da je to ravno Kotlerjevo (znan trženjski guru) glavno vodilo. Mislim, in upam, da ljudje ne delajo več v stilu vsaka stranka je dobrodošla, samo da je. Pa ja bomo dali prednost kvaliteti pred kvantiteto?
Dobro, malo me je zaneslo... Ampak... vsaj da imam spet tak dan, da mi tečejo prsti! Try to understand :)
Torej, zgodba o modelu, ki je hotel bit pameten pred natakarico:
Se je prikazal k meni na šank en zdolgočasen .it model, ki je očtno čakal gemblarskega prijatelja. Kvazi težek frajer se je naslonil s komolcem na šank, me vprašal za eno kafe in začel debato s tistimi klasičnimi frazami za approaching, ki si jih sicer nisem zapomnila.
/.../
On: "Si srečna?"
Jaz, po dveh sekundah premisleka, da je nekje finta, če bom odgovorila z ja: "Ne."
On: "Ja, saj je videt, ker..." (se ne spomnem več, kako je utemeljil)
Jaz: "Zakaj pa tako vprašanje?"
On: "Ker berem knjige o psihologiji in obnašanju človeka, me ful zanima in pri tebi sem opazil da..." (tista utemeljitev, ki je ne vem več.)
Jaz, zainteresirana: "Ooo, ful dobro! Tudi mene zanimajo take stvari!"
In je tekla debata o tem... dokler mi ni rekel : "Aha, pa te imam, zdaj si se pa zlagala!"
Jezna, ker sem odgovorila po pravici, sem ga vprašala, da zakaj tako misli. In tisto, kar je odgovoril, je obrnilo moč z njegove na mojo stran.
On, z zmagoslavnim izrazom na obrazu in v stilu hehe, saj sem ti rekel, da ful berem o tem in da ful vem o človekovem obnašanju: "Ja, zato ker si pogledala stran, prej kot si odgovorila."
Me je razkurilo, verjetno zato, ker sem 15 minut klepetala z njim brezveze, misleč, da mi bo razkril kako koristno stvar in da je res profi. Do tistega trenutka sem poslušala njegovo samohvalo in kimala, po tem pa sem se odločila, da je prijazne/ustrežljive/neumne natakarice dovolj.
"Caro mio, glej:" je vrelo iz mene "ne debatirava o Grande Fratellu in tračih z .it scene! Govoriva o resnih strokovnih stvareh in glede na to, da govoriva v tvojem jeziku, ki ni moj materni, mislim da imam pravico se vsake toliko časa za stotinko sekunde ustavit in pomislit, katero besedo uporabit in scusa, če sklepaš, da lažem, zato ker vsake toliko pobrskam po slovarju v glavi! In če misliš, da tisto, da če ob odgovarjanju na vprašanje nekdo pogleda v levo navzgor, se zares skuša spomnit, kje je bil včeraj, če pogleda v desno pa si izmišljuje in laže, zaradi delovanja možganskih hemisfer, vedi, da to ve že vsak in da tudi jaz zavestno kontroliram gibe z očmi!"
Nakar je hotel vdihniti, da mi mi kaj odgovoril, a mu nisem pustila, ker sem ravno dobro vzela zalet in nadaljevala, še bolj samozavestno, ker sem videla, da je cviknil, ker ni pričakoval takega odziva.
V stranka ima vedno prav paket ponavadi spada večinoma to, da se (stranki) nasprotna stran ne bi smela kregat z njo, ampak ji prikimat in ji dat prav. Yeah, right! Ne pri meni... Če sem bila jaz v zmoti, sem se rade volje opravičila in popravila napako, brez skrbi! Veste, veljam za prijazno, a kljub temu se je zgodilo, da sem se včasih sporekla s kakim gostom, ki se je delal pametnega ali delal mene neumno.
In tole je bila ideja za post, v katerega sem vpletla tudi razmišljanje o stranka ima vedno prav temi.
No, zdaj vam je že jasno, da sem svetlobna leta oddaljena od mišljenja, da ima stranka vedno prav. Prvič, ker je to nerealno, in drugič, ker obstajajo nesramni ljudje, ki to klišejsko frazo uporabljajo zato, da bi se počutili pomembni, ker bojo prodajalca/natakarja potisnili v khm, drek, sebi pa dvignili samozavest in občutek moči, češ - kaj bo meni ena natakar'ca.
Ne morem sicer dokazat, da je ta fraza passé, vendar ne verjamem, da je to ravno Kotlerjevo (znan trženjski guru) glavno vodilo. Mislim, in upam, da ljudje ne delajo več v stilu vsaka stranka je dobrodošla, samo da je. Pa ja bomo dali prednost kvaliteti pred kvantiteto?
Dobro, malo me je zaneslo... Ampak... vsaj da imam spet tak dan, da mi tečejo prsti! Try to understand :)
Torej, zgodba o modelu, ki je hotel bit pameten pred natakarico:
Se je prikazal k meni na šank en zdolgočasen .it model, ki je očtno čakal gemblarskega prijatelja. Kvazi težek frajer se je naslonil s komolcem na šank, me vprašal za eno kafe in začel debato s tistimi klasičnimi frazami za approaching, ki si jih sicer nisem zapomnila.
/.../
On: "Si srečna?"
Jaz, po dveh sekundah premisleka, da je nekje finta, če bom odgovorila z ja: "Ne."
On: "Ja, saj je videt, ker..." (se ne spomnem več, kako je utemeljil)
Jaz: "Zakaj pa tako vprašanje?"
On: "Ker berem knjige o psihologiji in obnašanju človeka, me ful zanima in pri tebi sem opazil da..." (tista utemeljitev, ki je ne vem več.)
Jaz, zainteresirana: "Ooo, ful dobro! Tudi mene zanimajo take stvari!"
In je tekla debata o tem... dokler mi ni rekel : "Aha, pa te imam, zdaj si se pa zlagala!"
Jezna, ker sem odgovorila po pravici, sem ga vprašala, da zakaj tako misli. In tisto, kar je odgovoril, je obrnilo moč z njegove na mojo stran.
On, z zmagoslavnim izrazom na obrazu in v stilu hehe, saj sem ti rekel, da ful berem o tem in da ful vem o človekovem obnašanju: "Ja, zato ker si pogledala stran, prej kot si odgovorila."
Me je razkurilo, verjetno zato, ker sem 15 minut klepetala z njim brezveze, misleč, da mi bo razkril kako koristno stvar in da je res profi. Do tistega trenutka sem poslušala njegovo samohvalo in kimala, po tem pa sem se odločila, da je prijazne/ustrežljive/neumne natakarice dovolj.
"Caro mio, glej:" je vrelo iz mene "ne debatirava o Grande Fratellu in tračih z .it scene! Govoriva o resnih strokovnih stvareh in glede na to, da govoriva v tvojem jeziku, ki ni moj materni, mislim da imam pravico se vsake toliko časa za stotinko sekunde ustavit in pomislit, katero besedo uporabit in scusa, če sklepaš, da lažem, zato ker vsake toliko pobrskam po slovarju v glavi! In če misliš, da tisto, da če ob odgovarjanju na vprašanje nekdo pogleda v levo navzgor, se zares skuša spomnit, kje je bil včeraj, če pogleda v desno pa si izmišljuje in laže, zaradi delovanja možganskih hemisfer, vedi, da to ve že vsak in da tudi jaz zavestno kontroliram gibe z očmi!"
Nakar je hotel vdihniti, da mi mi kaj odgovoril, a mu nisem pustila, ker sem ravno dobro vzela zalet in nadaljevala, še bolj samozavestno, ker sem videla, da je cviknil, ker ni pričakoval takega odziva.
Torej, je že odpiral usta, in sem mu jih zamašila s tem: "Sicer pa, a ne veš, da že vsak pozna to foro, da tisti ki laže, ne gleda v oči, se dotika nosu ali praska za ušesi? Mio dio, glede na to, da je že vsak to vedel, je posledično ubral drugo, kao bolj prepričljivo taktiko in ob laganju gledal v oči tistemu, kateremu se je lagal in s tem se je sprožila nova "teorija", da tisti ki laže, gleda naravnost v oči brez jih umaknit - pa še ta je že skoraj zastarela? Kaj pa pogosto mežikanje? Kaj pa drhtenje nosnic? Kaj pa neusklajenost govora in mimike obraza? In golo navajanje dejstev brez čustvenih vložkov? Človek, pa kaj zaene knjige bereš ti? "
Prisežem, da se ne spomnim, ali je še rekel kaj ali ne, vendar se je obrnil, šel od šanka in do konca njegovega obiska v casinoju me ni več pogledal.
Da ne boste mislili, da obvladam to področje, še zdaleč ne! Hehe, magari! Ta nesrečnik me je slučajno dobil ravno na temi, o kateri sem pa res nekaj prebrala in tudi malo eksperimentirala, ali velja tudi v praksi.
Morala posta:
Preden uporabite jaz sem stranka in imam vedno prav pristop za reševanje nesporazumov, se vprašajte, ali je res tako. Vsaj pri meni, če me dobite v kakem šanku, hehe. Že res, da lepa beseda ne najde vedno lepega mesta, ampak vseeno poizkusite... ni podčastno!
Prisežem, da se ne spomnim, ali je še rekel kaj ali ne, vendar se je obrnil, šel od šanka in do konca njegovega obiska v casinoju me ni več pogledal.
Da ne boste mislili, da obvladam to področje, še zdaleč ne! Hehe, magari! Ta nesrečnik me je slučajno dobil ravno na temi, o kateri sem pa res nekaj prebrala in tudi malo eksperimentirala, ali velja tudi v praksi.
Morala posta:
Preden uporabite jaz sem stranka in imam vedno prav pristop za reševanje nesporazumov, se vprašajte, ali je res tako. Vsaj pri meni, če me dobite v kakem šanku, hehe. Že res, da lepa beseda ne najde vedno lepega mesta, ampak vseeno poizkusite... ni podčastno!
ali
Razmislite, ali so vaše fore za pritegnit zanimanje natakarice, primerne ;)
Pozdrav,
vaša (občutka zmage še vedno polna) valejka Sovica.
Ni komentarjev:
Objavite komentar