Stvar je taka da...
pravzaprav, ali radi berete bloge - dnevnike? Jaz ja! In, kako čudno:
Resničnostni šovi me namreč ne zanimajo (gledala sem le BAR II, pa še to samo zaradi tekmovalca, ki ga poznam), ampak ravno obratno; butasto mi je gledat narejene, igrane ljudi. Za to imam filme, vendar! Če ne drugega, so vsaj bolj kvalitetni, hehe.
Posledično, ni logično, da osebne bloge, razgaljanja neznanih ljudi, pa rada spremljam, kajne? Voajerizem? Dolgčas? OK, razčlenimo...
Najbolj všečni blogi so (meni!) tisti, ki so dnevniki v pravem pomenu besede. Toliko krat sem jih že omenila, da mi je že nerodno jih spet omenjat, vendar so mi nekakšni vzorniki. Sem pač oseba, ki potrebuje blog s črkami, besedami, dušo - če me razumete...
Prijatelju sem oni dan priznala (istočasno sem verjetno priznala sama sebi, in - lepo mi je bilo, veste!) da sem se podala v blog svet zaradi tega, ker sem (zavestno, načrtno, hopefully?) hotela spremeniti družbo.
Boste rekli da WTF - kako spremeniti družbo, kaj ima blog veze? O, pa jo ima, in še kako!
Tisti, ki me berete, veste, da sem kup let zapravila v casinoju. (Tiste, ki niste brali mojih starejših zapisov, naj opozorim, da sem tam delala in ne zapravljala (denarja, hehe, ampak čas).
Vznemirljivo, ampak še vedno nenormalno mesto Sin City, (Mesto Greha, kot sem pri sebi poimenovala Novo Gorico zaradi prevladujoče dejavnosti igralništva in nočnih klubov), prinese tamkajšnjemu delavcu svoj čar in hkrati temne sence noči.
Čar je v tem, da nočno delo prinese spodoben dohodek in s tem nek nenapisan status frajerja...
- O, glej jo, koliko časa te nisem videla! Kako si, kje si, kaj delaš?- Jaz delam v računovodskem servisu/sem asistent na šoli/na banki/ [...], z mojim/mojo si rihtava stanovanje... Kaj pa ti?- Jaz sem še vedno v casinoju...- Aha... kaj pa šola?- Ja, malo zabušavam, plača je pa OK, sem ravno prišla s Kube, sem važno hitela razlagat, v opravičilo, da nisem diplomirala pred dvema letoma, ali celo tremi, kot bi morala.
In vsak je šel svojo pot, po tem pogovoru. Sogovornik/-ca v službo, ker je bila ura srečanja velikokrat 7:30 zjutraj, jaz pa - z dela - vsa zadovoljna, da grem spat. Haha - eni pa morajo v službo! Živel obrambni mehanizem, in to, da je človek tak optimist, da si misli, da je vedno on na boljšem kot kolegi, prijatelji, sošolci....
Tista mračna stran posla pa je v tem da ...
... te v Splendidu (Novogoriški ekvivalent za Ljubljanskega Mačka, ali pa Asa, recimo) pozdravljajo ljudje takega ranga, da bi najraje gledal v tla)
Odkar pomnim sem se bala teme in - glej hudiča - ravno v času noči sem toliko let delala... Pripravno, kajne? S tem se človek izogne temi, ker je med ljudmi, lučkami, v žvenketu žetonov. Ali potrebujem psihiatra? Zakaj že mislite, da pišem ob tej uri?
Skratka, upam da uživate v tem, da me odnese od teme. Jaz sicer ne izgubim rdeče niti - dejstvo je le to, da je toliko okoliščin, ki vam jih moram predstavit, da bi razumeli, zakaj pišem o zadevi z začetka posta.
In zato ljubim dolge, komplicirane poste v obliki dnevnikov.
No, vidite, da smo se vrnili na začetek - na to, da imam rada bloge - dnevnike! ;)
Mi sledite? Povzemimo: o tem, da če radi berete bloge, preko katerih spoznavate neznane ljudi. In o tem, da bi rada spremenila družbo. Heh, saj ste ravno tako lahko nočni, ampak... Jaz že vem... Naj se kdo pritoži nad to delitvijo, ampak - blogerji so zame (seveda ne vsi) intelektualci... sort of, tako nekako...
Kako fascinantno - prej ali slej se bomo prvič srečali - in ja, vznemirljivo bo, kot da bi se dva spoznala preko ženitvene agencije - v bistvu pa bo, kot da bi se že poznali...
Se čudite? ;)
Torej, da grobo prekinem: zakaj (radi) berete (dnevnik-style) bloge?
Torej, da grobo prekinem: zakaj (radi) berete (dnevnik-style) bloge?
Huje od tega, da delaš v casinoju, je to, da vsak dan hodiš tja. :)
OdgovoriIzbrišiVčeraj sem potem vseeno ostala doma, thank god...
Bloge pa berem zato, ker bi rada našla nekoga, ki je podoben meni, da bi ga lahko brala in si rekla - nisem edina.
Drugače jih pa ne berem veliko (redno), samo tiste, ki so napisani tako, da me pritegnejo... Zakaj me pritegnejo, ne vem.
Ne maram brati o politiki, gospodarstvu in teh zadevah. To me ne zanima. Jaz sem bolj za take plitke in trivialne stvari. :) :D
Hej, a casino v Domini še obstaja? Nisem bila že dolgo... :P
OdgovoriIzbrišiGlede blogov pa... Tudi jaz ne maram tistih (strogo samo) političnih in gospodarskih. Pravzaprav mislim, da je težje spisat post o sebi, kot pa malo predelat novice iz časopisov, ane?
Kot blogerka si pa itak unique, vsaj zame ;)
Ker se mi je vedno zdelo zanimivo brati dnevnike od drugih, ampak jih brez njihovega osebnega dovoljenja nisem hotela brati.
OdgovoriIzbrišiKer ne maram vdiranja v zasebnost.
Na internetu pa jih lahko berem brez slabe vesti, saj blogerji že s tem da post objavijo/mo, pokažejo/mo svojo željo in dovoljenje, da jih/nas beremo.
Resničnostnih šovov pa tudi jaz ne maram.
Delo v računovodskem servisu ali banki? Potem je pa že casino boljša izbira :P
OdgovoriIzbrišiIn otrok nikakor ne sme imeti vsak, ki je mnenja, da je dovolj star za to :)
Bloge berem kar tako ... Samo tiste s slogom, sploh ni pomembno, kakšne teme obravnavajo. Večino pa najdem preko drugih blogov, ki so mi všeč :D
Uh, Beba, si me spomnila na en dogodek iz srednje šole...
OdgovoriIzbrišiSošolka mi je posodila zvezek in na sredini sem naletela na dnevniški zapis (očitno se je dolgočasila med poukom, hehe). In kljub temu, da ne bi smela, SEM! Ampak veš kaj je bilo napisano? Povzetki iz mojega dnevnika(!), katerega je očitno prebrala enkrat ko je bila pri meni - seveda brez moje vednosti...
Svašta :)
Nina, hvala za komentar in tolažbo, da raje casino kot ostali dve opciji :)
OdgovoriIzbriši[...] Samo tiste s slogom [...]
(To mi deli!)
:)