Pravkar sem praznovala 10 let šoferskega izpita in vam povem, da se je v teh letih že kaj spremenilo glede prometnih predpisov, glede zakonov pa itak, tako da sem sklenila, da se bom pozanimala, ali sem jaz tista, ki ne obvlada vožnje v krožnem križišču, ali je večina drugih, ki tega ne zna. Na piko sem vzela krožno, ker sem maloprej pri sebi preklinjala nad polži, ki se zagužvajo v krožno, s tem pa nastanejo kolone, dolge skoraj kilometer! In, saj veste kako je - gneča je ponavadi premosorazmerna s časom zamude.
Še zdaleč ne mislim, da sem idealna voznica. Da veste, da po centru Ljubljane pozabim na mojo lenobo in raje naredim kak meter peš več ali plačam drag parking pri Maxiju, kot da poskušam parkirat bočno v ozke bokse, hehe. Pa tudi... imam za sabo več kot eno prometno nesrečo, kjer sem bila jaz kriva, se pravi, bom malo pljuvala v lastno skledo ;)
Nikoli ne natrobim človeka, ki pred menoj menca in vozi 40km/h tam, kjer je omejitev 50km/h. Tudi če vidim avto, ustavljen 3 metre pred križiščem, ker si šofer ogleduje tablo, kam naj zavije, mu ne kažem sredinca, pa čeprav spravlja v nevarnost sebe in druge udeležence v prometu. Pogosto je dovolj že pogled na registrsko tablico, in ker je ponavadi italijanska, se samo nasmehnem ali vzdihnem. Italijani so znani kot obupni šoferji, vsaj na Goriškem, in raje kot da se jezim, pomislim, kako bi bilo, če bi se jaz znašla z avtom v Rimu ali Milanu. Ampak jih skušam razumeti, saj pri njih ni vsako krožno takšno, da tisti, ki pripelje vanj, nima prednosti. Tudi jaz se bojim vozit po Trstu ali Vidmu, ker človeka zlahka zmede, da pride v krožno, kjer ima prednost pred tistimi, ki so že v križišču!
In sem prišla do ugotovitve, da obstajajo tudi ljudje, ki v krožno zapeljejo z žmigavcem. Če ste med tistimi, ki to delate, naj vam povem, da to ni potrebno, ker je vozniku na voljo le ena smer. Well, well...
Potem so tisti, ki zapeljejo v krožno na zunanji vozni pas, in tam ostanejo, čeprav morajo odpeljati skoraj cel krog, da pridejo do želenega izhoda. Tiste bi rada vprašala, da za kaj mislijo, da ima krožno dve vozišči, ali celo tri. Kadar jih ima, seveda. Ufff...
Potem so tisti, ki ugotovijo, da so zgrešili izvoz in zapeljejo vzvratno. Oooops!
Podobno (že večkrat videno) je zavijanje v levo smer. Hej, a ni prekleto težko, glede na to, da je cesta speljana v desno, zaviti levo in (hoteti) voziti v smeri urnega kazalca? Auch!
In na koncu so tisti, ki so priznali, da vozijo izključno samo po zunanjem pasu, zato, ker se bojijo, da ne bodo uspeli z notranjega pravočasno zapeljati na zunanji pas in tako v izvoz iz križišča. Damn, folk!
In kaj pravi zakon?
Ojej, tu si me pa našla. *zardi* Tudi jaz sem med tistimi, ki se raje vozi na zunanjem pasu, četudi sem dokaj frišna iz avtošole in točno vem, da tega ne bi smela. Sem pa danes, ko sem se zopet peljala po krožnem križišču (na mojo nesrečo imamo enega čisto blizu doma), pomislila na ta tvoj zapis, da mi je šlo prav na smeh, ko sem zapeljala na notranji pas ... in uspešno prišla ven na tapravem izhodu. ;)
OdgovoriIzbrišiLool, super! You did it! Si šla sama proti sebi in poizkusila! To je najbolj važno - da je človek pripravljen vsaj probat... Vsaka čast! ;)
OdgovoriIzbriši(a ni lep tisti občutek, da premagaš nek strah?)
Hehe, hvala hvala. ;)
OdgovoriIzbrišiJa, v bistvu je prav fino, zdaj ko vem, da ni tak napor to storiti in da se mi ni treba trest za kazen. ;)