Sem slučajno ulovila kos ponovitve NLP-ja. Nisem komaj čakala, da bo novo obdobje, ko bojo televizije spet zalaufale oddaje lastne produkcije in da pridejo novi deli nanizank. Vseeno mi je. Če je kaj spodobnega za pogledat, ok, če ne, pa tudi ok.
Baje so obljubljali novo sceno, nove obraze, nov koncept oddaje, nov, novo, novi... (poškilite k sIreni)
Toleriram tremo, začetne nerodnosti, neusklajenosti voditeljev, majhne spodrsljaje. In vse kikse, ki spadajo v nove projekte, na splošno, rade volje spregledam.
Ko hočem nekaj skritizirat, se vedno vprašam, ali bi znala jaz to bolje naredit... In potem se kritika zmanjša. To je ostalo iz časov, ko sem bivšega spremljala na nogometne tekme in se zgražala nad obnašanjem in izražanjem navijačev. In vedno, ko so sodnika ali igralca ozmerjali, sem si mislila: "Pa pojdite vi tja, na igrišče, če mislite da ste sposobni bolje igrat!"
A vendar:
Železnikova je bila (vsaj delovala je tako) zelo sproščena, kar zna celo bit znak živčnosti, hehe. Nasmešek je bil kar preveč iskren, da bi bil resničen, kajti ne smemo pozabiti da je dotična konec koncev po poklicu igralka. Oni, tadrugi - oprostite moji nerazgledanosti - je bil pač neznanec, zato nisem od njega pričakovala nič. No, kasneje sem sicer ugotovila, da ni neznanec...
Tako kot je bilo (vsaj zame) nemogoče zamenjat Jonasa na Milijonarju, tako je nemogoče zamenjat Ladota v nedeljski popoldanski oddaji na TVS 1. Tudi če si "boljši", ne moreš bit boljši, ker je vsak zase unikaten. Primerjavam se seveda ne moremo izogniti. Nova dva imata težko nalogo: če sta Lado in Anja štartala z nule, morata Tjaša in Dejan začeti iz minusa. Zaj..., ni kej rečt...
Milijonar pa je še vedno enako Jonas, TLP pa je enako Lado & Anja.
Kamen spotike je bila večinoma bjonda. Točka prva: nekaj časa je še zdržala ob spodobni slovenščini, potem pa, (ko je trema malo popustila?) preklopila na TISTI (meni na televiziji neprebavljiv) jezik. So vidl, namesto so videli. Ne bom vas zasipala s primeri, ker si jih nisem zapomnila.
Točka druga: vsem, gostom in sovoditelju, je kar naprej skakala v besedo! Goste je nekaj vprašala, pa sploh ni počakala, da so odgovorili do konca!
Tačrn je bil čuden zaradi frizure. Kot kakšen ... (ah, saj vem, da berete moje misli...). Nisem spregledala besed tipa: mlek namesto mleko. Ampak, se vsaj ni rinil ves čas v ospredje!
Bogve, kako bi se jaz znašla na njunih mestih... Hja, se ne bi, ker nisem voditeljica.
Nad oddajo pa sem vseeno bila razočarana...
Svetla točka oddaje: Marko Naberšnik, režiser Petelinjega zajtrka
Baje so obljubljali novo sceno, nove obraze, nov koncept oddaje, nov, novo, novi... (poškilite k sIreni)
Toleriram tremo, začetne nerodnosti, neusklajenosti voditeljev, majhne spodrsljaje. In vse kikse, ki spadajo v nove projekte, na splošno, rade volje spregledam.
Ko hočem nekaj skritizirat, se vedno vprašam, ali bi znala jaz to bolje naredit... In potem se kritika zmanjša. To je ostalo iz časov, ko sem bivšega spremljala na nogometne tekme in se zgražala nad obnašanjem in izražanjem navijačev. In vedno, ko so sodnika ali igralca ozmerjali, sem si mislila: "Pa pojdite vi tja, na igrišče, če mislite da ste sposobni bolje igrat!"
A vendar:
Železnikova je bila (vsaj delovala je tako) zelo sproščena, kar zna celo bit znak živčnosti, hehe. Nasmešek je bil kar preveč iskren, da bi bil resničen, kajti ne smemo pozabiti da je dotična konec koncev po poklicu igralka. Oni, tadrugi - oprostite moji nerazgledanosti - je bil pač neznanec, zato nisem od njega pričakovala nič. No, kasneje sem sicer ugotovila, da ni neznanec...
Tako kot je bilo (vsaj zame) nemogoče zamenjat Jonasa na Milijonarju, tako je nemogoče zamenjat Ladota v nedeljski popoldanski oddaji na TVS 1. Tudi če si "boljši", ne moreš bit boljši, ker je vsak zase unikaten. Primerjavam se seveda ne moremo izogniti. Nova dva imata težko nalogo: če sta Lado in Anja štartala z nule, morata Tjaša in Dejan začeti iz minusa. Zaj..., ni kej rečt...
Milijonar pa je še vedno enako Jonas, TLP pa je enako Lado & Anja.
Kamen spotike je bila večinoma bjonda. Točka prva: nekaj časa je še zdržala ob spodobni slovenščini, potem pa, (ko je trema malo popustila?) preklopila na TISTI (meni na televiziji neprebavljiv) jezik. So vidl, namesto so videli. Ne bom vas zasipala s primeri, ker si jih nisem zapomnila.
Točka druga: vsem, gostom in sovoditelju, je kar naprej skakala v besedo! Goste je nekaj vprašala, pa sploh ni počakala, da so odgovorili do konca!
Tačrn je bil čuden zaradi frizure. Kot kakšen ... (ah, saj vem, da berete moje misli...). Nisem spregledala besed tipa: mlek namesto mleko. Ampak, se vsaj ni rinil ves čas v ospredje!
Bogve, kako bi se jaz znašla na njunih mestih... Hja, se ne bi, ker nisem voditeljica.
Nad oddajo pa sem vseeno bila razočarana...
Svetla točka oddaje: Marko Naberšnik, režiser Petelinjega zajtrka
Ni komentarjev:
Objavite komentar