V nedeljo sem pomagala mami urediti igralnico v vrtcu in med sprehajanjem po njej našla razne stvari, ki so me popeljale nazaj v otroštvo.
Veliko se ni spremenilo, z veseljem pa ugotavljam, da je "25 let pozneje" vrtec napredoval, in igrače posodobil s pripadniki drugih ras. Upam, da to pomeni vzgajanje strpnosti že od malega, hehe.
:) A so druge rase upoštevane tudi v "lego" kockah in ostalih bolj fantovskih igračah, ali pa je učenje "strpnosti" bolj domena "šibkejšega spola"? ;p
OdgovoriIzbrišiSploh, kolikor je meni znano, je danes med otroci, bolj kot etično oz. rasno razlikovanje, prisotno socialno razlikovanje.
Danes je tako bolj razlika v tem kake cunje, kako drage, kak telefon, kake igrače, igralne konzole itd... itd...
Otroci so na žalst ali pa ponekod na srečo le odsev staršev.
Bolj kot strpnost bi pa tukaj "pasala" beseda sprejemanje. Zakaj?
Jaz strpnost pojmujem kot nekaj kar se dogaja za ograjo mojega "radiusa kretanja", kot nekaj kar ni v skladu z mojim načinom in mišljenjem, vendar je to ustrezno za druge, nekaj kar ne odobravam, da bi se dogajalo meni, vendar dovoljujem, da se dogaja drugim.
To je nekaj kot pojmovanje smrčanja. Strpnost enačim s sprejemanjem trpljenja, kar tudi mislim da strpnost pomeni, se pravi, da mi ni prav vendar "po-trpim" Koliko časa traja strpnost in kaj jo deaktivira?
Recimo malo drugače... strpnost ne pride v poštev v osebnih odnosih. Eno je namreč "potrpeti", drugo pa "trpeti", "potrpiš" enkrat, "trpljenja" pa se enkrat naveličaš, zato je potrebno to splošno uporabljeno "strpnost" povzdignit na malo višji nivo in jo prekrstiti v "sprejemanje in razumevanje".
In res nasplošno od Amnesty International, do raznih borcev za človekove pravice daneš slišiš besede ne-strpnost, ne-toleranca, skratka za moje pojme prenizko in prekratko zastavljene cilje.
A recimo ni lepše slišat:
"Sprejemam te takšno kakršna si."
(beri: Nimam nikakršnih težav s tem.)
kot pa
"Sem strpen do tebe in tega kar počneš." ?
(beri: Ni sicer po moji volji, ampak naj bo.)
Mogoče pa je to tema za kake nadobudne sociologe, da sami med sabo razčistijo kaj je strpnost in kdaj se jo lahko in kdaj se je ne sme uporabljat.
Uf.. pa sem že malo zašel ;p ... ampak ne veliko, vse se namreč začne pri otrocih... :D ;p
Za danes... bodi dovolj.
Odlično! O besedi "s-trp-nost" vs. "sprejemanje". Žal, ima v .si ta beseda koren "trpljenje" - bo znala Nina povedat ;)
OdgovoriIzbrišiSocialno razlikovanje je bilo prisotno tudi pred "novo" Slovenijo: ne bom pozabila, da sem pila Benko, namesto .it Sprint-a, kjer si dobil sličice, in jedla Zdenka sirčke, medtem ko so sošolke s starši, zaposlenimi v .it podjetjih, jedle Suzana sirčke. Prav tako sem bila nevoščljiva sošolcu, ki je iz .de imel po sadju dišeče flomastre, jaz pa Saturn barvice, hihi!
Današnji vrtec je bolj problematičen v tem, da so starši, za razliko od naših časov, bolj prepričani v lastne pravice...
Ni več tistega: "...je rekla tršica...", in se je to spoštovalo; danes se "tršice" bojijo, da jih bojo starši tožili za bilo kaj...
BTW: sem hotela povedat, da je lepo, da že manj kot 2-letni otroci spoznavajo, da so ljudje lahko tudi drugačne "barve" in to štekajo, prej kot sploh lahko "štekajo".
Strpnost pa pojmujem tako: live and let live! Z drugimi besedami - "Sem Takšen. Družba me je označila za drugačnega. TI pa oceni, koliko sem drugačen".
Velja za črnce, geje, Rome,...
Ali, še z drugimi besedami: "dokler mi ne narediš nič slabega, nisi slab".
Vsaj da bi se vsi držali tega, hehe.
;)
(Vedno vesela Tvojih komentarjev, LP, Sovica)