sobota, 8. september 2007

Pričakujoče kliknem ... in spet nič.

Nekaterim blogroll služi izključno za to, da sporočijo drugim bralcem, koga berejo. In se s tem popredalčkajo. Popredalčkamo. Moj blogroll služi za bližnjice. In razlog pogostih menjav je ta, da želim klikat po povezavah, ki se osvežujejo vsaj nekaj krat na mesec. Tisti, ki že več kot mesec niso nič napisali, mi kradejo klike. Razumite vendar!

In potem vsake toliko prevetrim blogroll. Ob vsakem spreminjanju si mislim, ali ni morda krivično, da nekoga, ki že več kot mesec ni napisal nič, tako predrzno mečem s seznama. In zraven se vedno potihem vprašam, da kdaj bom jaz tista, ki ne bo imela časa za pisanje, ali ga ne bo hotela imeti.
Razlog, da sem prisiljena se ukvarjat z listo branih pa je ta, da vedno, ko zamenjam predlogo, seznami izginejo, hehe. In tako moram vse znova ročno vnašat...

Ugotavljam, da je na mojem seznamu branja vedno več žensk. V nasprotju z začetkom mojega pisanja. Super! Sem vesela in jih z največjim apetitom prebiram. V "resničnem življenju" namreč raje prijateljujem s fanti.
Sošolke, znanke, s katerimi sem se družila, so na pijači vedno razpravljale o tem, kako fanta ni nič doma, da bogve kje se klati, da kaj pa če ima drugo, in podobno. Vse OK, ampak... ne vedno in samo o tem, za božjo voljo! Priznam, malo sem alergična na take pogovore, za katerimi ostane tisto belo perje. Sem pač taka, da me ne moti, da gre Sovir na službene poti, na pivo s sodelavci, ali pa, če si preprosto zaželi gledat Milan proti Interju z nekaj so-navijači pri kom doma.


Pernat pozdrav,
SO

2 komentarja:

  1. ufff... sem se že bala, da boš pustila temno plavo... this look is much better, but I still prefer the old one.
    poleg vsega naštetega totalno preziram še konstantno govorjenje v dvojini (halo!! a maš svojo glavo?), poimenovanje fanta "MOJ", čeprav ima popolnoma zadovoljivo normalno ime in čekiranje telefona, ki ga imaš na pijači s prijateljicami seveda na mizi naštimanega na najvišjo možno glasnost in bi ga, če bi te fant dejansko poklical, slišali vsi v lokalu, ampak te ne pokliče, ker je fant!! in nažalost je tudi velika večina mojih prijateljic, znank takih. zakaj se družim z njimi? da lahko opazujem šokirane izraze na obrazu, ko rečem, da SVOJEGA ne čekiram vsaj petkrat na dan in mu vmes ne pišem sporočil in da se zato včasih zgodi, da spim doma, čeprav bi lahko spala pri njemu in OMG, verjameš al pa ne, se mu zdaj, ko sem prišla s pijače s frendi, nisem javila in mu podala popolnega poročila o dogodkih zadnjih nekaj ur. se raje javim tebi, draga sovica ;)
    rahlo koktejliziran lahkonočni pozdrav ot tu
    špeli

    OdgovoriIzbriši
  2. Hehe, Špeli, sem se nasmejala ko sem prebrala tvoj komentar :)
    Moram povedat, da tudi jaz, ko pridem domov, prej prečekiram maile, kot pa da bi pisala T-ju sms za lahko noč, hehe...

    OdgovoriIzbriši