5.8.2007
Nisem še uspela napisat, zakaj smo pravzaprav na Santoriniju. Bistvo počitnic ravno v Grčiji, ki je meni sicer totalno neprivlačna, je pravzaprav obisk otočka Antiparosa. Tam ima namreč mamina sestra z družino hišo. Vsako leto se odpravijo tja, in ker je hiša velika, vedno povabijo zraven še koga. Namesto direktnega odhoda na Antiparos pa je vmesni postanek, Santorini, služil kot rojstnodnevno darilo od tete za strica.
Rojstni dan je do večera potekal kot včerajšnji dan. Vstajanje, sončenje, kosilo. Siesta, sončenje, odhod v mesto. Tokrat smo šli na slepo iskat restavracijo in zadeli v polno. Sphinx, za razliko od včerjašnje Selene, ni razočaral, kvečjemu popravil vtis Santorinskih sistemov rezervacij in obnašanja natakarjev. Hrana je bila odlična, natakar prijazen, potrpežljiv z razlago vseh neznanih jedi in sestavin, ves čas nasmejan in povrh vsega še, khm, prijeten za oko. Santorini je očitno priljubljena destinacija za dekleta in bratranec si je veselo ogledoval od sonca zagorela telesca mladenk. S sestrično sva si bili edini, da so lušni le policaji. Hja, saj veste, uniforma pač :)
Nisem še omenila cen.
Prav nič nisem navdušena in ne bi priporočila Grčije, vsaj ne študentom in vajenim low budget potovanjem (torej jaz). Zavedajo se, da je turist dober vir dohodka. Male, ampak pomembne razlike v centih gotovo prinašajo spodobne zaslužke prodajalcem zelo želene hladne pijače sredi razbeljenih ulic, prav tako vedno polne restavracije ter oderuški taksiji, ki za enako pot kot jo opravi avtobus, računajo tudi desetkrat več.
Jed v spodobni restavraciji stane od 15€ naprej. Fast food-ov začuda nisem poskusila, je pa fast food restavracija tista, ki mi omogoča tapravo primerjavo med destinacijo in Slovenijo.
Nisem še uspela napisat, zakaj smo pravzaprav na Santoriniju. Bistvo počitnic ravno v Grčiji, ki je meni sicer totalno neprivlačna, je pravzaprav obisk otočka Antiparosa. Tam ima namreč mamina sestra z družino hišo. Vsako leto se odpravijo tja, in ker je hiša velika, vedno povabijo zraven še koga. Namesto direktnega odhoda na Antiparos pa je vmesni postanek, Santorini, služil kot rojstnodnevno darilo od tete za strica.
Rojstni dan je do večera potekal kot včerajšnji dan. Vstajanje, sončenje, kosilo. Siesta, sončenje, odhod v mesto. Tokrat smo šli na slepo iskat restavracijo in zadeli v polno. Sphinx, za razliko od včerjašnje Selene, ni razočaral, kvečjemu popravil vtis Santorinskih sistemov rezervacij in obnašanja natakarjev. Hrana je bila odlična, natakar prijazen, potrpežljiv z razlago vseh neznanih jedi in sestavin, ves čas nasmejan in povrh vsega še, khm, prijeten za oko. Santorini je očitno priljubljena destinacija za dekleta in bratranec si je veselo ogledoval od sonca zagorela telesca mladenk. S sestrično sva si bili edini, da so lušni le policaji. Hja, saj veste, uniforma pač :)
Nisem še omenila cen.
Prav nič nisem navdušena in ne bi priporočila Grčije, vsaj ne študentom in vajenim low budget potovanjem (torej jaz). Zavedajo se, da je turist dober vir dohodka. Male, ampak pomembne razlike v centih gotovo prinašajo spodobne zaslužke prodajalcem zelo želene hladne pijače sredi razbeljenih ulic, prav tako vedno polne restavracije ter oderuški taksiji, ki za enako pot kot jo opravi avtobus, računajo tudi desetkrat več.
Jed v spodobni restavraciji stane od 15€ naprej. Fast food-ov začuda nisem poskusila, je pa fast food restavracija tista, ki mi omogoča tapravo primerjavo med destinacijo in Slovenijo.
Mladina, mi trije, smo hoteli v centru mesta obiskat znan disko-bar, ampak smo si premislili, ko so nas na vhodu vprašali za 16-evrsko vstopnino...
Večer se je končal z buteljko vina na terasi sobe. Prijetno. In vse tiste lučke v daljavi... In tiste od ladij, 400 metrov pod nami.
Ni komentarjev:
Objavite komentar