četrtek, 30. avgust 2007

Vandima

O vandimi prepeva tudi Iztok Mlakar. Jo pa opisuje veliko bolj poetično in romantično kot jo doživljam jaz, ki že celo življenje sodelujem v tem (sicer septembrskem) dogodku.

Torej, vandima je trgatev grozdja. Vsaj na Primorskem, saj izraz izhaja iz italijanske besede vendemmia. Letos je narava pohitela in trgatev se je začela pred predvidenim datumom. Mila zima in tople temperature so pospešile čas trgatve za tri tedne. Pridelovalci vina so si enotni, da je letošnja bera po količini sicer slaba, zaradi toče in suše, a zato bolj kakovostna, saj je narava zadnji hip dobro zalila vinograde in poskrbela za to, da so prej betežne jagode postale polne in sočne.

Trgatev pri moji teti in starih starših, v Goriških Brdih, je bila popolna. Pridni trgači, lepo vreme, dobra volja in sladko grozdje so poskrbeli, da se je kljub nenehnemu hitenju, improviziranju in paniki, vse končalo v manj kot enem tednu. Nikoli nisem preveč marala vandim, saj je bilo to povezano s priganjanjem v brajdo, med trte, to pa je potegnilo za sabo cel dan lepljivih rok in polno različnih majhnih delcev iz vinograda: vinske vitice, male rdeče pajkce ter ostanke listov v laseh. Če si grozde slučajno pazljivo odščipnil in si pri tem nisi umazal rok, je bilo to zagotovljeno ob prijemu ročaja gajbe z grozdjem. Priznam, lep spomin ostaja, ker so hodili trgači z vseh koncev Slovenije in tako sva s sestro ogledovali luštne fante. Ekstra točke za uhan. In za frizuro na ježka. Govorim o letih '88, '89, '90, hehe.

V letošnjo trgatev sem bila bolj vpletena kot prejšnja leta. V času obiskovanja srednje šole sem se izgovarjala, da imam delo s šolo (so res nasedli, glede na to, da je trgatev ponavadi v prvi polovici septembra in da takrat resnično nimaš obveznosti s šolo?), v času študija pa sem veliko delala - popoldne ali ponoči, tako da mi prav ni uspelo it. Tokrat pa je bilo drugače in lep je bil tisti občutek, da si tam, ker te resnično potrebujejo. Kar z veseljem sem obirala tisto grozdje, pomagala v kuhinji, ves čas pa se smejala, saj je ekipa trgačev kar nekaj let enaka in se že poznamo. Ni majnkalo vicev in anekdot, od tačrnih do bolj, mnja, kosmatih :)

To je bil torej moj teden.
S sestro sva razmišljali, da bi utegnilo biti bolje le pod enim pogojem: da bi imeli traktorji zvočnike in radio oziroma mp3 predvajalnik in da bi grozdje prišli obirat najini prijatelji.

Si predstavljate house party v brajdi? ;)

Vinogradniški pozdrav, SO

3 komentarji:

  1. Meni pa je industrializacija vinogradništva popolnoma spremenila pogled na bandimo. Včasih se je cela žlahta zbrala. Eni so trgali, dugi nosili brente, tretji vozili, stiskali, ... Šele pozno ponoči se je postavil zamašek na sod. Fešta, cela žlahta je mogla prespat pri nas doma v Vipavski dolini.
    Bilo je pravo družinsko srečanje.

    Danes pa:

    No ... vsega je konec že pred kosilom. Potrga se na hitro, pobere gajbice, traktor, stiskalnica, kompresor, pumpe in že je v sodu.
    Po kosilu se že razbežimo.

    Kako že ???

    Svet se enmačk zadondula an zmislim tiste se bandime.

    OdgovoriIzbriši
  2. pri moji bivši imajo nek "kvazi" vinograd in vedno je bil cel žur, ko smo šli na trgatev. ah ja.. prijetni spomini :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Hej, Miha, pri nas je še vedno tako pri vandimi ... vsa žlahta na kupu, razdeljene naloge (kuhinja, traktor, preša), petje v brajdi, delo od zgodnjega jutra do pozne noči, vsaj teta, ki je šefica vsega tega in je med vandimo spala po 4, 5 ur na noč. Edina ženska vinarka v Brdih. Ja, respect!

    Preša je pa res avtomatska ;)

    Hvala da si se oglasil!


    @ Andy: vljudno vabljena naslednje leto! ;) ;) ;)
    Ampak, ja, saj je res žur, konc koncev...

    OdgovoriIzbriši