ponedeljek, 11. junij 2007

Računalniške peripetije Sovice Oke

1000€ prihrankov, kolikor sem jih v za to namenjeni kuverti zbirala za dopust, sem preusmerila v nakup prenosnega računalnika. Investicija se je izkazala za nadvse uspešno, saj sem končno prepustila hišni računalnik mami, da lahko igra pasjanso, kadar hoče. In sestri, ki me je vedno preganjala z računalnika, češ da stalno visim na njem samo jaz.

Začelo se je s tem, da sem izselila računalnik iz moje sobe, ker me je motilo, če ga je kdo drugi hotel uporabljat ravno, ko sem jaz spala. Predstavljajte si: sobota, poldne. Ob 7.30 sem prišla iz nočne in šla spat, nekaj ur kasneje pa me zbudi klikanje miške! Gotovo veste, kak grozen zvok je »tik-tik-ti-tik...« ko človek zlaga karte pri solitaire-u!?! Ja, taka živčna budnica pokvari človeku cel dan. Tudi tipkanje seminarske naloge (in moja sestra tipka hitro), človeka znervira. Vendar sem po nekaj tednih začela pogrešat internet v sobi. Tisto možnost, da ko ob 2h končajo program vse televizije, lahko še malo posurfaš po internetu, brez da bi zapustil toplo sobo.

In sem se odločila da si kupim prenosnika. Po šestih mesecih raziskovanja trga v zvezi s cenami in modeli sem se le odločila. Računalo sem dobila po ugodni ceni in vsa vesela sem se prvih nekaj dni ukvarjala samo in izključno z njim. Najhuje je bilo, ko sem morala it delat. 8 ur brez moje nove igrače! Nepredstavljivo, ampak sem preživela.

Po začetni navdušenosti pa sem ugotovila da ne dela levi zvočnik, da DVD pekač zapisuje samo na CD plošče, ne pa tudi DVD. Res, da nisem ekspert za hardware, ampak to že razumem, bi moral DVD-RW-DL zapisovat na DVD-je, ne? Poleg tega sem ugotovila, da bi USB-je raje imela pri strani in ne zadaj, prav tako bi bilo zaželeno imet več tipk za hiter dostop do, na primer uravnavanja glasnosti zvočnika.

Ampak, kljub temu je računalnik pridno mlel in zadovoljeval moje potrebe in zahteve. Glasbo itak poslušam preko slušalk ali tako, da prenosnik priklopim na stolp. Tako tistega levega zvočnika niti nisem pogrešala. DVD pekača tudi nisem rabila, ampak... Ampak je šlo eno leto mimo in jaz sem se spomnila, da bi bil čas, da ga nesem v popravilo, dokler še velja garancija.

Preko emaila sem kontaktirala trgovino, v kateri sem kupila mojo igračko. Kupljen je bil v Italiji, jaz pa sem bila prepričana (izkušnje pač), da bi ga v Sloveniji prej popravili in sem zato pisala tipu v trgovino. Spraševala sem ga, če lahko uveljavljam garancijo v Sloveniji. Človek me zelo »na suho« odslovi, češ da imajo vsi računalniki, kupljeni pri njem, mednarodno garancijo. Hmmm... Največja težava je bila ta, da sem imela za »garancijo« preprost račun, še bolj kot tisti, ki ga dobite v trgovini. Na tem, mojem, sploh ni bilo napisanega artikla, samo naslov trgovine, znesek in datum izdaje računa. Verjemite, s tako garancijo mi je bilo nerodno se prikazat pri pooblaščenem serviserju pri nas. In sem poizkusila. Prijazen zastopnik mi je odpisal, naj prinesem pokazat mašinco in račun ter da bomo videli, kaj se da uštimat. Pustila sem ga tam in čakala. Končno je prišel mail, v katerem mi je serviser sporočil, da je vse ok in da bom dobila nov zvočnik in novo DVD-RW enoto. Seveda sem bila vesela in vprašala, ali se da zamenjat posamezne tipke. Moram povedat, da je tale firbec nemirni od Sovice, izpulil tipko »k«, da bi videl, ali se da tipkovnico razstavit in očistit, tako kot tisto navadno. In je firbec videl, da je sistem malo bolj kompliciran in ... je ugotovil, da ne zna zložit tipke »k« nazaj. Zato je za vzorec, da bo videl, kako jo sestavit, razmontiral še desno smerno tipko »->«. In, uganite: Sovica je 4 mesece tipkala brez k-ja in ->!

Da se vrnem k servisiranju: po nekaj pink – ponk mailih »vprašanje-odgovor«, odgovora v zvezi s tipkami nisem dobila, sem pa dobila mail, v katerem so mi razložili, da so prišli skoraj vsi deli. Skoraj vsi? Ammm... A nista bila samo zvočnik in pekač?
Na servisu so kar naročili nov komplet tipk in jih montirali! Ko sem jim napisala, da sem samo VPRAŠALA, ali se dajo zamenjat posamezne tipke in koliko bi to stalo, mi je prijazen serviser napisal, da jih bom dobila zastonj, ker so me pustili toliko časa čakat (3 tedne). Da pa moram še čakat, ker so zamenjali zvočnik, in ugotovili, da tudi matična plošča ne dela. OMG! In to naj bi bil moj dober nakup! Heh, saj polovica stvari ne dela!


Skratka, namesto prvotnih napak zvočnika in pekača, sta se listi pridružila še tipke in matična plošča! Obljubili so mi, da me obvestijo, ko bojo vsi deli v Sloveniji. Vendar je trajalo dooooolgo časa in še me niso poklicali. In sem spet pisala mail. Kar težko mi je bilo... Kar naprej sem jim kaj pisala...

Ampak se je le zgodilo... V začetku junija sem dobila mojo miško nazaj in ... dela! Kot nova ! Popravek: še bolj kot nova! ;)

Zvok je odličen, pekač je celo Light Scribe(!) verzija, nova matična pa ne povzroča več zmrzovanj na vsake pol ure.


Zdaj mi je pa že nerodno jim spet pisat in težit. Računalnik je prevzel moj prijatelj. Mi ga je prinesel, zraven pa nobenega papirja, razen potrdila, da je bil sprejet v popravila. Ufff... res mi je nerodno, ampak... a jim moram jaz povedat, kako se to dela? Ali se jaz motim, ko mislim, da bi morala zraven dobiti dokumentacijo v zvezi z novo matično in pekačem? Ali tukaj zraven ne spadajo instalacijski CD-ji in garancije, s tem, da so to novi kosi (in bi morala bit garancija avtomatsko podaljšana – za ti dve stvari)?

Ker veliko šarim po datotekah, katere PC laik ne bi smel tikat, se velikokrat zgodi, da izbrišem gonilnike in druge pomembne sistemske datoteke... Saj se bom skušala držat stran od teh stvari, ma vseeno – prej ali slej jih bom potrebovala! Vem!


Sovražim to, da moram spet pisat in jih nadlegovat! Pa tako so se potrudili!!!



Vaša Tech razpoložena Sova

Ni komentarjev:

Objavite komentar